Opis epizode

Sinja ptica je nastala leta 1908 in postala svetovna uspešnica, njen avtor pa je dve leti pozneje tudi prejel Nobelovo nagrado. Akademija je takrat zapisala, da »na žalost obstaja sinja ptica sreče samo onkraj meja tega minljivega sveta – vendar je vsi, katerih srca so neomadeževana, ne bodo iskali zaman, kajti na njihovih potovanjih po prostranstvih dežele sanj jih bodo bogatila in (o)čistila njihova čustev in domišljije polna življenja.« Pravljična drama v dvanajstih slikah je simbolistična metafora za neulovljivo absolutno srečo oziroma za možnost uresničenja vseh želja. Slovenski slušni prevod drame je leta 1959 nastal kot radijska igra za otroke. Ta je po strukturi morda res bližje glavnima mladima junakoma Tyltylu in Mytylu, a z vsebino nagovarja predvsem stare duše, ki so na svojih potovanjih opravile že mnogo nalog.

Prevajalec in avtor radijske priredbe Lojze Krakar
Režiserka: Maša Slavec
Tonska mojstrica: Ivica Štrukelj Dolinar

Tyltyl – Igor Švajger
Mytyl – Bojan Klemenčič
Čarovnica, soseda – Mara Černe
Pes – Nace Simončič
Mačka – Kristina Piccoli
Svetloba – Alenka Svetel
Dedek – Slavo Švajger
Babica – Vera Pantič
Noč – Helena Erjavec
Smeh – Janez Sever
Čas – Jože Zupan
Mati – Jelka Cvetežar
Oče – Marjan Kralj

Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.

Klemen Markovčič