Opis epizode

Norveški avtor Dag Johan Haugerud, 60-letni romanopisec, scenarist in režiser, je v dobrem letu dni posnel tri celovečerne filme, povezane v neformalno trilogijo Seks, Ljubezen in Sanje. V vseh treh se ukvarja z intimnimi razmerji v sodobni urbani Norveški in premislekom o njih, pa tudi s fluidnimi spolnimi identitetami in družbenimi pričakovanji. Za Sanje je na letošnjem Berlinalu prejel zlatega medveda.
Glavna junakinja filma je introvertirana srednješolka Johanne, ki se nepričakovano zaljubi v novo učiteljico francoščine Johanno. Svojih občutkov še sama ne razume najbolje in jih ne zaupa niti sošolkam niti materi ali babici. Z negotovimi koraki se ji uspe zbližati z učiteljico, a kljub medsebojni naklonjenosti ostaneta pri platoničnem odnosu. Johanne se zdi izkušnja tako izjemna, da o njej napiše literarno preoblikovano novelo. Prebereta jo tudi mati in babica; čeprav sta sprva osupli, dobro artikulirana pripoved tudi pri njiju sproži premislek o lastnem odnosu do življenja, erotiki in zamujenih priložnostih.
Skoraj dveurni film Sanje je posnet z veliko občutljivosti in čeprav močno temelji na dialogih oziroma je na neki način precej literaren ‒ pa ne le zato, ker imajo knjige, založništvo, branje in pisanje pomembno vlogo v komorno zasnovanem scenariju ‒ mu uspe ves čas ohranjati vznemirljivo napetost. To ustvarja predvsem z zelo spretno hojo po nevidnem robu med notranjim in zunanjim svetom, med osebnimi občutki ter njihovim zunanjim izrazom in sprejemanjem. Pa tudi z odličnim prikazom plesa po drsečem terenu, ki se mu reče človeško zbliževanje. Avtor vešče izrablja dogajalne prostore, saj vsaka izmed filmskih lokacij, tudi Oslo kot urbana celota, značajsko prispeva k naravi pogovorov in večplastnemu razvoju pripovedi. Nekaj posameznih prizorov je tudi vizualno presežnih, vendar se organsko popolnoma zlivajo v celoto.
Celovečerni film Sanje spominja na dela Érica Rohmerja, hkrati pa je tudi precej drugačen, posodobljen in »prebujenski« in nas nevsiljivo opominja na nevralgične teme istospolne ljubezni, pa tudi na problematiko nepolnoletnosti, pristanka in zavesti o položaju avtoritete oziroma učiteljice in učenke, otroka in staršev. Toda v ospredju sta vendarle prva ljubezen in silovitost novih občutkov, pa tudi spomin nanje in premišljevanje o njih in odraščanju, ki je univerzalno prepoznavna izkušnja in zato tudi večno zanimiva snov ...
Film, ki zbudi željo, da bi si bilo mogoče ogledati trilogijo Seks, Ljubezen in Sanje v celoti.

Piše: Gorazd Trušnovec
Bere: Aleksander Golja

Gorazd Trušnovec