Opis epizode

Ognjena katastrofa prizadela Tržič
Začetnik apiterapije v srednji Evropi
Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas

V noči na 30. marec leta 1811 je okrog druge ure po polnoči v Tržiču izbruhnil silovit požar, ki je uničil vse naselje ob Mošeniku in na desnem bregu Tržiške Bistrice. Zgorelo je 150 hiš in 60 delavnic, hlevov in skednjev, ogenj je zahteval tudi 75 smrtnih žrtev. Ogenj se je razširil iz kovačnice, ki je bila v hiši pred današnjim muzejem, kjer je delavec pozabil zapreti železna vrata, ki so odpirala pot do skladišča za oglje, tisto noč pa je pihal tudi močan veter, ki je pripomogel, da se je ogenj hitro razširil. Obnova Tržiča po požaru je potekala počasi. Zaradi te nesreče so pozneje izdali poseben predpis, ki je določal obvezno namestitev kovinskih vrat in polken, ki so postala krajevna posebnost.

Zdravnik in apiterapevt Filip Terč je medicino študiral na Dunaju, po prihodu v Maribor pa se je posvetil splošni medicinski praksi. Že takrat je bil velik ljubitelj čebel. Na moškem učiteljišču je predaval splošno higieno in stomatologijo ter pomagal pri praktičnem pouku čebelarstva. Bil je tudi predsednik mariborske podružnice Štajerskih čebelarjev, pisec, planinec, član Slovanske čitalnice in eden od ustanoviteljev Narodnega doma. Leta 1878 se je posvetil raziskovanju vpliva čebeljega strupa ali apitoksina na zdrav in bolan organizem. S pravilno zastavljenimi, načrtovanimi poskusi in kritičnim kliničnim opazovanjem je iznašel svojo čebeljo terapijo in hkrati utiral pot poznejši alergologiji in imunologiji, farmacevtsko industrijo pa posredno spodbudil k izdelavi apitoksinskih pripravkov. Doktor Gregor Pivec, avtor knjižnega dela z naslovom: Filip Terč – je začetnik moderne apiterapije. Zdravnik revmatolog in apiterapevt Filip Terč je neodvisno od tujih avtorjev spoznal zdravilnost apitoksina, zato v srednji Evropi velja za začetnika apiterapije. Rodil se je leta 1844 v Praporžištu na Češkem.

V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, Maks Koželj – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku, se je po študiju v Pragi in Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, nato pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.

Marko Rozman