Opis epizode

Mojster samospevov − »slovenski Schubert«
Prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino
Umetnica s posluhom za odrski jezik


V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je odprla javna razprava o praznovanju božiča, ki ga je oblast leta 1952 izbrisala s seznama praznikov in dela prostih dni. Februarja 1984 so slovenski škofje pripravili pisno prošnjo, v kateri so se zavzeli za božič kot dela prost dan. Dušan Šinigoj, tedaj predsednik komisije za odnose z verskimi skupnostmi, je nadškofu Alojziju Šuštarju odsvetoval, da bi prošnjo poslali na republiško vlado. 17. novembra istega leta pa je jugoslovanska škofovska konferenca to prošnjo poslala na Predsedstvo Jugoslavije. Odgovor je bil, da je praznovanje božiča zasebna stvar državljanov. Dve leti pozneje je nadškof Šuštar ponovno poslal prošnjo na versko komisijo, saj poleg Jugoslavije takrat božič ni bil dela prost dan le v Sovjetski zvezi, Albaniji in Romuniji. Nadškof si je tudi prizadeval, da bi smel božič voščiti vsem kristjanom in ljudem dobre volje tudi po javnih medijih.
Tako je na božični večer leta 1986 nadškof Šuštar smel v Večernem radijskem dnevniku prebrati božično voščilo, predsednik Socialistične zveze Jože Smole (ki se ga je prijel vzdevek Božiček) pa po televiziji. Božič je formalni praznik in dela prost dan v Sloveniji znova postal leta 1989.

Milan Trobič