Opis epizode

Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Časopis ameriških Slovencev
Od Brazd vzdržljivosti do Košnikove gostilne

Vse tja do srede 18. stoletja je šola veljala za cerkveno ustanovo, za katero se država skoraj ni menila. Posvetne oblasti so se zanjo začele zanimati šele v obdobju prosvetljenega absolutizma in tako je z ukazom cesarice Marije Terezije leta 1770 šolstvo postalo stvar države. V naših deželah je dobro utemeljen predlog o organizaciji in izvedbi šolstva pripravil Blaž Kumerdej in dunajska vlada se je odločila, da v Ljubljani ustanovi normalko. Ko je magistrat popisal vse dečke, stare od deset do trinajst let, se je na današnji dan pred 250 leti začel pouk, in sicer v vseh štirih razredih hkrati. Vpisanih je bilo 120 učencev, izmed teh dvajset Nemcev. Toda pokazalo se je, da je bil ta način zelo slab. V višje razrede so namreč sprejeli otroke, ki niso dokončali nižjih, njihovo znanje je bilo različno, pa tudi učni jezik je bila nemščina, ki je niso razumeli. Cesaričin odposlanec je preučil vzroke za neuspeh in zahteval ustanovitev pomožnega razreda za učence, ki ne obvladajo nemščine, od glavarja in knezoškofa pa je zahteval več zanimanja za napredovanje šolstva. A tudi potem se šolstvo ni prav hitro in uspešno razvijalo; leta 1781 je namreč vse šole v naših deželah obiskovalo le 900 dečkov in 202 deklici.

Stane Kocutar