Opis epizode

Samouk v arheologiji 19. stoletja
Utemeljitelj konstruktivistične slikarske smeri pri nas
Ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov

Redovnik frančiškan Janez Ambrožič se je najprej izučil za mizarja in med služenjem vojaščine sklenil postati katoliški duhovnik. Šolal se je v Torinu, Veržeju in Mariboru ter leta 1930 v Benetkah stopil v frančiškanski red. Po nadaljevanju študija v Rimu se je kot prostovoljec prijavil za delo na Bližnjem vzhodu. V Jeruzalemu je dokončal študij teologije in bil leta 1937 posvečen za duhovnika. Služboval je v baziliki Božjega groba, bil dušni pastir aleksandrink v Kairu in vojaški kurat Jugoslovanske kraljeve vojske, ki je bila v okviru zavezniške armade v Egiptu. Po vojni je deloval v Kairu in nato v Sveti deželi, v kateri je bil župnik v Tiberiji ob Genezareškem jezeru in krajši čas v Betfagi na Oljski gori. Najbrž je bil tudi edini Slovenec, ki je dosegel časti kornega škofa; to je najvišja čast, ki jo vzhodne cerkve namenijo dostojanstvenikom, ki niso škofi. Zbral je tudi podatke o Slovencih, ki so delovali v Palestini, ter o tistih, ki so kdaj romali na Sinajsko goro, z namenom, da jih objavi v knjigi Slovenci v Sveti deželi. Frančiškan Janez Ambrožič se je rodil leta 1903 v Krnici pri Gorjah pri Bledu.

Stane Kocutar