Opis epizode

Spominska knjiga štajerske Švice v Solčavi
Legendarni radijski harmonikar
Prvi – pod današnjih merilih – župan Nove Gorice

Koroški kmečki upor, najstarejši pomembnejši upor slovenskih kmetov na Koroškem, je bil leta 1478. Vodila ga je tako imenovana »kmečka zveza«; ta je nastala pet let prej, takrat, ko so Turki čez Jezersko prvič vdrli na Koroško ter oplenili Podjuno in okolico Celovca. »Zveza« je od deželnih stanov zahtevala učinkovito obrambo pred turško nevarnostjo in zagrozila z odpovedjo urbarske pravde, torej določb o dajatvah podložnikov, pozneje pa se je uprla tudi plačevanju davka za boj proti Turkom. Spomladi leta 1478 se je kmečki upor razplamtel v Dravski dolini in se prek Ziljske doline razširil po vsem slovenskem delu Koroške do Podjune, nad Celovcem pa je segel tudi v nemški del dežele. Kmetje so si brez spopadov s fevdalci in naskokov na gradove pridobili oblast in graščakom odrekli dajatve. Ti so se s cesarjevim privoljenjem začeli pripravljati na obračun z uporniki, vendar so jih prehiteli Turki: konec julija so čez Predel vdrli na Koroško in razbili uporniško kmečko vojsko. V tri tedne trajajočem plenjenju (to se je končalo na današnji dan leta 1478) so opustošili predvsem tiste dele Koroške, na katerih je bila »kmečka zveza« najbolj razširjena. Upor je bil tako zlomljen. sledila je le še kazen za puntarske voditelje na deželnih sodiščih.

Stane Kocutar