Opis epizode

Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis
59 dni rudarske stavke
Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi

Na VIII. olimpijskih igrah moderne dobe v Parizu je Leon Štukelj, slovenski telovadec v olimpijskem moštvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na današnji dan leta 1924 osvojil zlato medaljo v mnogoboju in na drogu. Jugoslovanska vrsta – v njej so bili samo slovenski telovadci – je bila četrta. To so bile prve olimpijske medalje za novo južnoslovansko državo. Ob tem je zanimivo, da je Štukljev olimpijski nastop visel v zraku, saj je dva tedna pred odhodom v francosko prestolnico na izbirni tekmi v Ljubljani padel z bradlje in si poškodoval zapestje desne roke. Med vajami ga je ves čas bolelo in bil je negotov, vseeno pa je z elegantnostjo in spretnim izkoriščanjem fizične moči prepričal sodnike. Olimpijske igre v Parizu so bile pomembne ne le zaradi izjemnega uspeha Leona Štuklja, ki je postal najboljši telovadec dogajanja, pač pa tudi zato, ker so se člani slovenskih sokolskih društev sploh prvič v zgodovini udeležili olimpijskih iger.

Stane Kocutar