Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Prvi
Pisateljica in njena zgodovinska tematika
Slovenski alpinist v Andih
Prisega vojakov v učnih centrih Teritorialne obrambe
Akademski kipar Stojan Batič je odraščal v rudarskem okolju, kjer ga je že zgodaj pritegnilo oblikovanje gline, ki je bila na voljo v bližini trboveljske opekarne. Z odnosom do likovnega ustvarjanja, sprva risbe, je povezana tudi njegova prva služba, saj je ob izbruhu druge svetovne vojne delal v rudniku kot tehnični risar, potem pa se je s 17 leti pridružil rudarjem in se tako izognil mobilizaciji v nemško vojsko. Na svoj 19. rojstni dan je odšel v partizane; tam je najprej deloval v kulturniški skupini Kozjanskega odreda, bil vojni dopisnik, pa tudi med prvimi slovenskimi partizani, ki so 9. maja 1945 prispeli v Maribor. Po osvoboditvi se je kot prvi študent vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, leta 1949 diplomiral pri profesorju Borisu Kalinu ter leta 1951 končal še specialko pri profesorju Frančišku Smerduju. Štipendija v Parizu mu je omogočila vpogled v sodobno ustvarjanje. Pritegnil ga je postkubizem, ki je pozneje poleg realističnih izhodišč zaznamoval njegov opus. Kiparski opus Stojana Batiča je izrazito raznolik, zanj najznačilnejša pa je mala intimna plastika, lirično občutene in stilizirane figure. Izrazit avtorski pečat je vnašal v oblikovanje številnih javnih spomenikov in monumentalnih plastik, ki se vse do danes vključujejo v urbana središča po Sloveniji. Akademski kipar Stojan Batič se je rodil pred 100 leti (1925) v Trbovljah.
Stane Kocutar
Pisateljica in njena zgodovinska tematika
Slovenski alpinist v Andih
Prisega vojakov v učnih centrih Teritorialne obrambe
Akademski kipar Stojan Batič je odraščal v rudarskem okolju, kjer ga je že zgodaj pritegnilo oblikovanje gline, ki je bila na voljo v bližini trboveljske opekarne. Z odnosom do likovnega ustvarjanja, sprva risbe, je povezana tudi njegova prva služba, saj je ob izbruhu druge svetovne vojne delal v rudniku kot tehnični risar, potem pa se je s 17 leti pridružil rudarjem in se tako izognil mobilizaciji v nemško vojsko. Na svoj 19. rojstni dan je odšel v partizane; tam je najprej deloval v kulturniški skupini Kozjanskega odreda, bil vojni dopisnik, pa tudi med prvimi slovenskimi partizani, ki so 9. maja 1945 prispeli v Maribor. Po osvoboditvi se je kot prvi študent vpisal na Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, leta 1949 diplomiral pri profesorju Borisu Kalinu ter leta 1951 končal še specialko pri profesorju Frančišku Smerduju. Štipendija v Parizu mu je omogočila vpogled v sodobno ustvarjanje. Pritegnil ga je postkubizem, ki je pozneje poleg realističnih izhodišč zaznamoval njegov opus. Kiparski opus Stojana Batiča je izrazito raznolik, zanj najznačilnejša pa je mala intimna plastika, lirično občutene in stilizirane figure. Izrazit avtorski pečat je vnašal v oblikovanje številnih javnih spomenikov in monumentalnih plastik, ki se vse do danes vključujejo v urbana središča po Sloveniji. Akademski kipar Stojan Batič se je rodil pred 100 leti (1925) v Trbovljah.
Stane Kocutar
Vse epizode