Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Pesnik iz Nabrežine – glasnik trpkega časa
Podpisane nacistične smernice za izgon Slovencev
Začetek konca Zveze jugoslovanskih književnikov
Juta Zdešar Krulc je leta 1937 diplomirala pri profesorju Ivanu Vurniku, na oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani. Sredi petdesetih let je bila asistentka pri profesorju Cirilu Jegliču na Agronomski fakulteti in je prav tedaj urejala med vojno zapuščeni Arboretum Volčji Potok. Za Fenološki atlas Jugoslavije je v tem času ustvarila risbe številnih rastlin, prav to pa jo je dokončno zapisalo krajinski in vrtni arhitekturi. Po Jegličevi upokojitvi je bilo njeno delovno mesto ukinjeno, zato je začela samostojno poklicno pot in se usmerila v načrtovanje vrtov v najrazličnejših okoljih. V dobrih šestih desetletjih dela je oblikovala približno 400 vrtov in zaokroženih javnih površin. Tako je med drugim uredila park Vile Tartini v Strunjanu, parkovne površine Gozdarskega inštituta pod Rožnikom v Ljubljani, preurejala površine posestva Brdo ter načrtovala parka v Hrastniku in Radečah. Vrtna arhitektka Juta Krulc se je rodila leta 1913 v Radovljici.
Stane Kocutar
Pesnik iz Nabrežine – glasnik trpkega časa
Podpisane nacistične smernice za izgon Slovencev
Začetek konca Zveze jugoslovanskih književnikov
Juta Zdešar Krulc je leta 1937 diplomirala pri profesorju Ivanu Vurniku, na oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani. Sredi petdesetih let je bila asistentka pri profesorju Cirilu Jegliču na Agronomski fakulteti in je prav tedaj urejala med vojno zapuščeni Arboretum Volčji Potok. Za Fenološki atlas Jugoslavije je v tem času ustvarila risbe številnih rastlin, prav to pa jo je dokončno zapisalo krajinski in vrtni arhitekturi. Po Jegličevi upokojitvi je bilo njeno delovno mesto ukinjeno, zato je začela samostojno poklicno pot in se usmerila v načrtovanje vrtov v najrazličnejših okoljih. V dobrih šestih desetletjih dela je oblikovala približno 400 vrtov in zaokroženih javnih površin. Tako je med drugim uredila park Vile Tartini v Strunjanu, parkovne površine Gozdarskega inštituta pod Rožnikom v Ljubljani, preurejala površine posestva Brdo ter načrtovala parka v Hrastniku in Radečah. Vrtna arhitektka Juta Krulc se je rodila leta 1913 v Radovljici.
Stane Kocutar
Vse epizode