Opis epizode

Borec za prekmurske meje in rektor ljubljanske univerze
Mednarodna slikarska šola v Münchnu
Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo

Na marksističnega teoretika in pozneje državnika Edvarda Kardelja in na njegovo privrženost komunističnemu gibanju so odločilno vplivali spopadi med delavci in Orjuno – organizacijo jugoslovanskih nacionalistov v Trbovljah, dejavnost v delavskih društvih in sodelovanje v ilegalnem marksističnem krožku.

Pozneje je v Moskvi obiskoval Mednarodno leninsko šolo. Kot komunist je bil prvič aretiran leta 1930. V beograjskem političnem zaporu so ga mučili in obsodili na dve leti strogega zapora. Po vrnitvi v Ljubljano je z Borisom Kidričem in drugimi vodilnimi komunisti obnavljal komunistično organizacijo v Sloveniji in bil avtor Manifesta ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah iz leta 1937. Odtlej je bil vedno v vodstvu partije ter med nosilci organiziranja oborožene vstaje in oblikovanja partizanske vojske.

Že med vojno je postal zagovornik najradikalnejših obračunov z nasprotniki marksističnega režima, po njej pa vodja jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih z Italijo zaradi mejnega spora v Julijski krajini ter pozneje ideolog jugoslovanskega samoupravljanja. Za Titom – s katerim sta, ne brez konfliktov, sodelovala 49 let – je veljal za drugega najmočnejšega politika socialistične Jugoslavije. Edvard Kardelj se je rodil leta 1910 v Ljubljani.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Stane Kocutar