Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Vodja posebnega oddelka protiobveščevalne službe Kraljevine Jugoslavije
Avtor načrta za prvo planiško letalnico
V smrt zaradi slovenskega petja
Ustavni amandmaji, ki jih je slovenska skupščina sprejela septembra 1989, so vzpostavili temelje za izvedbo prvih večstrankarskih in demokratičnih, to je svobodnih, splošnih, tajnih in neposrednih volitev. Kljub letu in pol dolgi ustavnorevizijski razpravi se je besedilo usklajevalo do zadnjega in samo dva dni pred sprejemanjem amandmajev se je ustavna komisija uspela poenotiti še glede nekaterih volilnih določb, ki so dlje časa delile njene člane.
Ustavni amandmaji so določili za vsakega od treh skupščinskih zborov različen volilni sistem, za njihovo udejanjenje pa je skupščina, kljub časovni stiski za pripravo izvedbenih aktov, na današnji dan pred 35 leti (1989) vendarle uspela sprejeti še sveženj volilne zakonodaje – od Zakona o političnem združevanju in Zakona o volitvah v skupščine, pa do zakonov, s katerimi so se določile volilne enote in drugih.
Predsednik tedanje Skupščine Miran Potrč je tako splošne volitve delegatov razpisal za 8. in 12. april ter drugi krog za 22. april 1990. *Posnetek Je povedal Miran Potrč. Razpis volitev konec leta 1989 je v slovenskem prostoru napovedal izvedbo prvih svobodnih volitev po letu 1927, ko so potekale volitve v tedanjo ustavodajno skupščino pred uvedbo diktature kralja Aleksandra.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Kocutar
Vodja posebnega oddelka protiobveščevalne službe Kraljevine Jugoslavije
Avtor načrta za prvo planiško letalnico
V smrt zaradi slovenskega petja
Ustavni amandmaji, ki jih je slovenska skupščina sprejela septembra 1989, so vzpostavili temelje za izvedbo prvih večstrankarskih in demokratičnih, to je svobodnih, splošnih, tajnih in neposrednih volitev. Kljub letu in pol dolgi ustavnorevizijski razpravi se je besedilo usklajevalo do zadnjega in samo dva dni pred sprejemanjem amandmajev se je ustavna komisija uspela poenotiti še glede nekaterih volilnih določb, ki so dlje časa delile njene člane.
Ustavni amandmaji so določili za vsakega od treh skupščinskih zborov različen volilni sistem, za njihovo udejanjenje pa je skupščina, kljub časovni stiski za pripravo izvedbenih aktov, na današnji dan pred 35 leti (1989) vendarle uspela sprejeti še sveženj volilne zakonodaje – od Zakona o političnem združevanju in Zakona o volitvah v skupščine, pa do zakonov, s katerimi so se določile volilne enote in drugih.
Predsednik tedanje Skupščine Miran Potrč je tako splošne volitve delegatov razpisal za 8. in 12. april ter drugi krog za 22. april 1990. *Posnetek Je povedal Miran Potrč. Razpis volitev konec leta 1989 je v slovenskem prostoru napovedal izvedbo prvih svobodnih volitev po letu 1927, ko so potekale volitve v tedanjo ustavodajno skupščino pred uvedbo diktature kralja Aleksandra.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Kocutar
Vse epizode