Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno
Na današnji dan
Na današnji dan

4. december - Matjaž Klopčič (1934) eden vodilnih režiserjev novega YU filma

Prvi

7 min 04.12.2024

4. december - Matjaž Klopčič (1934) eden vodilnih režiserjev novega YU filma

Prvi

7 min 04.12.2024

Maribor v zgodovinskih virih prvič omenjen kot mesto
»Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh«
Pot v sodobne arhitekturne tokove

Poznejši filmski režiser Matjaž Klopčič je leta 1962 v Ljubljani diplomiral iz arhitekture, nato pa v Parizu študiral še filmsko režijo.

S kratkometražnimi filmi je stopil v slovensko kinematografijo kot svojevrsten ustvarjalec, ki je zlasti v  dokumentarni film vnesel poetične razsežnosti. *Posnetek  Klopčičeve prve celovečerne filme “Zgodba, ki je ni”, “Na papirnatih avionih” in “Sedmino” odlikuje izdelan avtorski prijem, s katerim se je uvrstil med vodilne režiserje tako imenovanega novega jugoslovanskega filma, in se z njim uprl socrealističnim in populističnim težnjam v takratni kinematografiji. Ko je bil v 70-ih letih prejšnjega stoletja zaradi političnih pritiskov razvoj te filmske smeri prekinjen, se je Klopčič ustvarjalno spoprijel s slovensko literaturo in zgodovino. V filmu “Cvetje v jeseni” po Tavčarjevi zgodbi o ljubezni sta Polde Bibič in Milena Zupančič ganila več sto tisoč filmskih in televizijskih gledalcev.

Sicer pa je Matjaž Klopčič posnel enajst celovečernih filmov ter nekaj televizijskih, kot arhitekt oblikoval scene za svoje kratke filme in zasnoval vrsto filmskih plakatov, napisal številne članke, kritike in eseje o domači in svetovni kinematografiji ter študije o velikanih filma. Tri desetletja je bil redni profesor filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. Leta 1995 je kot edini slovenski cineast prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Matjaž Klopčič se je rodil pred 90 leti (1934) v Ljubljani.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Stane Kocutar

Prikaži več
Prikaži manj

Na današnji dan

Opis epizode

Maribor v zgodovinskih virih prvič omenjen kot mesto
»Ves način mišljenja in odnos do znanosti ima korenine v antičnih tleh«
Pot v sodobne arhitekturne tokove

Poznejši filmski režiser Matjaž Klopčič je leta 1962 v Ljubljani diplomiral iz arhitekture, nato pa v Parizu študiral še filmsko režijo.

S kratkometražnimi filmi je stopil v slovensko kinematografijo kot svojevrsten ustvarjalec, ki je zlasti v  dokumentarni film vnesel poetične razsežnosti. *Posnetek  Klopčičeve prve celovečerne filme “Zgodba, ki je ni”, “Na papirnatih avionih” in “Sedmino” odlikuje izdelan avtorski prijem, s katerim se je uvrstil med vodilne režiserje tako imenovanega novega jugoslovanskega filma, in se z njim uprl socrealističnim in populističnim težnjam v takratni kinematografiji. Ko je bil v 70-ih letih prejšnjega stoletja zaradi političnih pritiskov razvoj te filmske smeri prekinjen, se je Klopčič ustvarjalno spoprijel s slovensko literaturo in zgodovino. V filmu “Cvetje v jeseni” po Tavčarjevi zgodbi o ljubezni sta Polde Bibič in Milena Zupančič ganila več sto tisoč filmskih in televizijskih gledalcev.

Sicer pa je Matjaž Klopčič posnel enajst celovečernih filmov ter nekaj televizijskih, kot arhitekt oblikoval scene za svoje kratke filme in zasnoval vrsto filmskih plakatov, napisal številne članke, kritike in eseje o domači in svetovni kinematografiji ter študije o velikanih filma. Tri desetletja je bil redni profesor filmske režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze. Leta 1995 je kot edini slovenski cineast prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Matjaž Klopčič se je rodil pred 90 leti (1934) v Ljubljani.

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Stane Kocutar

Vse epizode

3579. epizod

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine