Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo
Prvi urednik Slovenskega čebelarja
Nasprotja med umetniki in propagandisti
Kralj Aleksander Karađorđević je 3. oktobra 1929 z zakonom preimenoval dotedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Kraljevino Jugoslavijo.
Mesec dni potem pa je bila uvedena nova upravna razdelitev države na devet banovin. Centralistični unitaristični režim jih je začrtal popolnoma svojevoljno. Oblikovane so bile tako, da sta bili v večjem delu Srbom zagotovljeni večina in politična moč. Kraljevina je v političnem življenju in prosvetni politiki prednost dajala jugoslovanskemu narodnemu unitarizmu ter prepovedala uveljavljanje posamičnih narodnih značilnosti. Razpuščene so bile narodne kulturne, telesnokulturne in prosvetne organizacije, v Sloveniji na primer Orlovska in Prosvetna zveza; zamenjal jih je Sokol Kraljevine Jugoslavije. Slovenija je prišla v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. V Zagrebu je bil sedež Savske, v Banjaluki pa Vrbaške banovine. Primorska banovina je imela sedež v Splitu, Drinska v Sarajevu, Zetska na Cetinju, Donavska v Novem Sadu, Moravska v Nišu in Vardarska v Skopju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Kocutar
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo
Prvi urednik Slovenskega čebelarja
Nasprotja med umetniki in propagandisti
Kralj Aleksander Karađorđević je 3. oktobra 1929 z zakonom preimenoval dotedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev v Kraljevino Jugoslavijo.
Mesec dni potem pa je bila uvedena nova upravna razdelitev države na devet banovin. Centralistični unitaristični režim jih je začrtal popolnoma svojevoljno. Oblikovane so bile tako, da sta bili v večjem delu Srbom zagotovljeni večina in politična moč. Kraljevina je v političnem življenju in prosvetni politiki prednost dajala jugoslovanskemu narodnemu unitarizmu ter prepovedala uveljavljanje posamičnih narodnih značilnosti. Razpuščene so bile narodne kulturne, telesnokulturne in prosvetne organizacije, v Sloveniji na primer Orlovska in Prosvetna zveza; zamenjal jih je Sokol Kraljevine Jugoslavije. Slovenija je prišla v Dravsko banovino s sedežem v Ljubljani. V Zagrebu je bil sedež Savske, v Banjaluki pa Vrbaške banovine. Primorska banovina je imela sedež v Splitu, Drinska v Sarajevu, Zetska na Cetinju, Donavska v Novem Sadu, Moravska v Nišu in Vardarska v Skopju.
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Kocutar
Vse epizode