Opis epizode

Naš prvi realistični krajinski slikar
Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava
Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo«

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pesnica in dramatičarka Ljudmila Poljanec je po ljudski šoli na Kapeli pri Radencih obiskovala učiteljišče v Mariboru, kjer je v času šolanja bivala pri šolskih sestrah saj je sprva želela postati redovnica, a je pozneje misel na to opustila.

Dve leti je obiskovala državno učiteljišče v Ljubljani in leta 1898 maturirala. Nato je delovala kot učiteljica v Marijanišču v Ljubljani, kjer je vodja zavoda in urednik revije Dom in svet Frančišek Lampe postal pozoren na njen pesniški dar in je objavil njene prve pesmi. Pozneje je poučevala v ljudski šoli na Kapeli in nekaj časa kot izredna študentka poslušala predavanja iz slavistike, germanistike in pedagogike na dunajski univerzi, vendar študija ni dokončala, ker ji je deželni svet ukinil dopust.

V letih študija se je družila z bodočim literarnim zgodovinarjem Francetom Kidričem in njegovim kolegom Ivanom Prijateljem, slikarjem Ferdom Veselom in nekaterimi slovenskimi literati, največ z Antonom Aškercem, ki je bil kot urednik Ljubljanskega zvona tudi njen pesniški mentor.

Leta 1906 je izdala zbirko Poezije. Nekaj njenih pesmi je uglasbenih, na primer Tam na vrtni gredi in Ko so fantje proti vasi šli. Ljudmila Poljanec je zaslužna za prvo zapisano pričevanje lezbične tematike v slovenski poeziji, ki jo najdemo v njeni pesniški Poezije, v razdelku Ob Adriji. 

Pesnica in dramatičarka Ljudmila Poljanec se je rodila pred 150 leti (1874) v Brežicah.

Stane Kocutar