Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno
Na današnji dan
Na današnji dan

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Prvi

25.02.2024 6 min

25. februar - Jožef Mrak (1709) projektant klavž na Idrijci

Prvi

25.02.2024 6 min

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije
Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije
Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Jožef Mrak je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole.

Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefno karto Idrije. Kartiral je tudi najdišča rude na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali. Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude, do idrijskega rudnika. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 in pol, debele pa skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. *Posnetek  Je povedal Anton Zelenc kustos za tehnično dediščino idrijskega muzeja.

Jožef Mrak se je rodil leta 1709 v Idriji.

Stane Kocutar

Prikaži več
Prikaži manj

Na današnji dan

Opis epizode

Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije
Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije
Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom

*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Jožef Mrak je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole.

Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefno karto Idrije. Kartiral je tudi najdišča rude na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali. Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude, do idrijskega rudnika. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 in pol, debele pa skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. *Posnetek  Je povedal Anton Zelenc kustos za tehnično dediščino idrijskega muzeja.

Jožef Mrak se je rodil leta 1709 v Idriji.

Stane Kocutar

Vse epizode

3581. epizod

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine