Opis epizode

Boris Pahor se je že kot otrok od blizu srečal z italijanskim fašizmom, ki je zaznamoval njegovo mladost. Šolal se je na italijanski semeniški klasični gimnaziji v Kopru, nato je v Gorici študiral teologijo, a je študij opustil. Leta 1940 so ga vpoklicali v Mussolinijevo vojsko in ga poslali v Afriko. Na začetku druge svetovne vojne je bil vojaški prevajalec v taborišču za ujete jugoslovanske častnike, hkrati je v Padovi študiral italijansko književnost. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst, ki je bil že pod nemško okupacijo, in se pridružil OF. Januarja 1944 so ga aretirali domobranci in ga predali gestapu; ta ga je zaprl in poslal v koncentracijsko taborišče. Konec vojne je dočakal v taborišču Bergen Belsen. Taboriščne izkušnje je najbolj doživeto opisal v pričevanjskem romanu Nekropola (1967). Leta 1990 so ga prevedli v francoščino, nato v številne druge evropske jezike, navsezadnje tudi v italijanščino. Po vojni je na slovenski srednji šoli v Trstu poučeval italijansko književnost.
Pahorjev pisateljski opus je močno povezan s Trstom in Primorsko, mejnim svetom, ki so ga zaznamovale boleče zgodovinske izkušnje. Ob dnevu državnosti smo izbrali Pahorjevo besedilo z naslovom Pisatelji in narodno občestvo; spodbuda za njegov nastanek je bil nabrežinski pesnik Igo Gruden, z množico drugih za slovenski jezik in kulturo pomembnih ustvarjalcev, povezanih s Trstom in Primorsko. V njem Pahor z zgodovinske perspektive natančno spregovori o slovenski narodni zavesti, odnosu do svobode in samostojnosti, pa tudi o slabih slovenskih lastnostih.

Interpret Brane Grubar,
režiser Radivoj Podbršček,
mojster zvoka Zoran Crnkovič,
urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh.
Produkcija 2000.

Ars