Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
48 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Pesnik in slikar Jože Cvelbar se je rodil leta 1895 v Dolnji Prekopi blizu Kostanjevice na Krki. V letih 1907 in 1908 ter 1914 in 1915 je obiskoval novomeško gimnazijo. Leta 1915 se je začel usposabljati v šoli za častnike, na začetku leta 1916 so ga poslali na fronto – najprej na Kras in od tam na Tirolsko. Julija 1916 je bil v bojih hudo ranjen, čez nekaj dni je umrl za posledicami ran. Že kot dijak je pesmi in slike objavljal v dijaškem listu Izpod Gorjancev. Pesmi in črtice je objavljal tudi v revijah Zvonček, Vrtec, Angelček, Domači prijatelj, Dom in svet. Zapustil je veliko število risb in slik. Leta 1938 je France Koblar izdal Cvelbarjevo Izbrano delo. V Literarni nokturno smo uvrstili Cvelbarjevo pesem Brez naslova in fragment iz pesnitve Moji kraji in moji dragi. Interpret Gaber Trseglav, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2005. Redakcija Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
10 min 22. 2. 2025
Jan Werich je s svojim pisateljskim in gledališkim ustvarjanjem močno zaznamoval češki kulturni prostor 20. stoletja. Tudi svojo zbirko pravljic Fimfarum iz leta 1960, ki jo zaznamujejo jezikovna igrivost, ironija in velika mera hudomušnost, je posvetil razkrivanju raznovrstnih človeških šibkosti. Prevajalka Nives Vidrih, režiser Ana Krauthaker, interpret Uroš Maček, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednici oddaje Tesa Drev Juh in Petra Meterc. Produkcija 2014.
8 min 21. 2. 2025
Brazilski pisatelj Cristóvão Tezza (rojen l. 1952) ima za seboj več kot dvajset izdanih knjig: romanov, zbirk kratke proze, esejev, kronik, toda nobena druga se ne more primerjati z uspehom njegovega avtobiografskega romana Večni sin. Ta je izšel leta 2007 in z njim je Tezza dosegel več nagrad, tudi najpomembnejšo v Braziliji, nagrado Jabuti. V romanu Večni sin Tezza pripoveduje o tem, kako se oče sooča z diagnozo novorojenega otroka, ki ima downov sindom. Leta 2013, ko je bil izbrani odlomek z začetka romana posnet v radijskem studiu, je izšel tudi slovenski prevod romana pri založbi Modrijan. Prevajalka: Katja Zakrajšek, interpret: Jernej Gašperin, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, mojster zvoka: Miha Jaramaz. Redaktorja: Andrej Rot, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2013.
10 min 20. 2. 2025
Pesnik, prevajalec, humorist in igralec Danilo Gorinšek se je rodil 19. februarja 1905 v Lipnici na Štajerskem, umrl je 30. aprila 1988 v Mariboru. Kot igralec je najprej nastopil v Šentjakobskem gledališču, pozneje se je šolal v zasebni dramski šoli Milana Skrbinška in Vala Bratine. Ob njegovem vsestranskem gledališkem delu (zadnje leto pred upokojitvijo, v sezoni 1963/'64, je bil tudi direktor mariborske Drame) omenimo še njegovo poezijo za otroke in seveda njegovo humoristično ustvarjanje za Toti list, Večer itn. Ob 120. obletnici Gorinškovega rojstva se ga bomo v Literarnem nokturnu spomnili z njegovo erotično poezijo, objavljeno leta 1929 na Ptuju v njegovi edini pesniški zbirki za odrasle Žalostna ljubezen. Režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
12 min 19. 2. 2025
Sedemnajstega februarja je minilo sto šestdeset let od rojstva Silvija Strahimirja Kranjčevića, najpomembnejšega pesnika hrvaškega realizma. Najbolj je znan po domoljubni poeziji, veliko pa je tudi bivanjskih vprašanj. Sprašuje se o neskladnosti sveta, idealov in resničnosti, o veri, smrti, ljubezni, grehu in sreči, pravici in svobodi. Tako tudi v pesmi z naslovom Monolog v prevodu Alojza Gradnika. Igralec Klemen Janežič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2015.
7 min 18. 2. 2025
Vang Vej je bil plodovit in zanimiv kitajski ustvarjalec iz 8. stoletja. Bil je tudi slikar in glasbenik, sicer pa budist in cesarski uradnik. Živel je v enem najslavnejših obdobij v dolgi in burni zgodovini Kitajske, v obdobju vladavine dinastije Tang. Ta upravičeno slovi kot zlata doba kitajske umetnosti, saj so se pod cesarskim patronatom poezija, slikarstvo in kaligrafija razcveteli v vsem sijaju. Izbrali smo nekaj njegovih pesmi iz knjige, ki je izšla leta 1997 v zbirki Lirika pri Mladinski knjigi. Prevajalka je Maja Lavrač, interpret Kristijan Muck, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2008.
12 min 17. 2. 2025
Nisem prinaša izbor Pintaričevih pesmi iz avtorjeve nastajajoče knjige z naslovom Sence spomina. V intimni vezani poeziji lirskega govorca spremljamo v zelo različnih razpoloženjih; veselje, obešenjaštvo, nostalgijo, tesnobo – ali pa njihova nihanja, prehajanja, s katerimi se govorec prebija skozi vsakdanjik – pa združujeta njegova refleksija doživetega in predvsem volja, da ohrani osredotočenost pogleda. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija leta 2025.
10 min 16. 2. 2025
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
11 min 15. 2. 2025
Prste stran je igriv, strasten in humoren roman, v katerem spoznamo protagonistko Paulino. Rahlo cinična, simpatična in svojeglava Ljubljančanka se nepričakovano zaljubi in to v njej povzroči kup silovitih čustev, ki se jih trudi na vse pretege zanikati. Ljubezenski roman pa nikakor ni površinski, saj bralcu razkriva tudi številne zahtevne življenjske situacije, s katerimi se spopada sodobni posameznik. Roman je napisala mlada pisateljica Karmen Petric, rojena leta 1993, Prste stran je njen prvenec. Izbrali smo odlomek, v katerem Paulina obišče psihoterapevtko. Interpretka: Gaja Filač, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
10 min 14. 2. 2025
Milan Šega, pisatelj in novinar, sprva tudi pesnik, se je rodil 9. februarja pred stodesetimi leti. Veliko je pisal za mladino, tudi knjiga z naslovom Božje drevce iz leta 1986 sodi k mladinski književnosti, čeprav je prav naslovna zgodba namenjena zahtevnejšemu bralcu, zapiše Milan Šega sam: "V Božjem drevcu je dovolj pomembnih vprašanj, ki bridko zadevajo marsikoga. Tudi mene: božje drevce je zimzelena rastlina, odporna in bodeča, ne da se zlahka zlomiti …“ Igralec Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
10 min 13. 2. 2025