Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
51 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Ob dnevu upora proti okupatorju smo iz slovenske literarne zgodovine izbrali odlomek iz drugega dela zgodovinskega romana Bratovska jesen (Drava, 1982) pisatelja in pesnika Valentina Polanška (1928‒1985). Svet, v katerega nas najpogosteje vodi v svojih delih, je južni del Podjune, svet pod Peco, Olševo, Kočno, Košuto in Obirjem, problematika pa je širša, ne krajevno obarvana. Polanšek izhaja, kot je sam rad pripovedoval, "iz naplavine kmečkega proletariata, ki se je suval za vsakdanji kruh". V Celovcu je končal učiteljišče in bil potem ravnatelj na osnovni šoli na Obirskem. Zgodba romana Bratovska jesen postavlja v središče dva glavna junaka, Domna in Matevža, ki sta resnični osebi. Valentin Polanšek ju je v spremnem zapisu na zavihku knjige takole predstavil: "Bila sta sinova bajtarjev, vedre narave, pevca in narodnjaka, priljubljena pri vseh domačinih. (…) V najlepših fantovskih letih sta kot partizana žrtvovala svoji življenji. Mrtvega Domna so na Komnu sežgali, Matevža pa so ubili poleg domače bajte in lastni oče ga je decembra 1944 zakopal, spomladi 1945 pa ga je dal prepeljati na kapelsko pokopališče". Interpret Timotej Novaković, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
13 min 27. 4. 2025
Ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku, s katerim ohranjamo spomin na slovenski upor v letih druge svetovne vojne, smo v Literarni nokturno uvrstili nekaj partizanskih pesmi pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Shakespearja Mateja Bora. Izbrali smo jih iz obsežne tetralogije Slovensko pesništvo upora. Ta s svojim obsegom in raznovrstnostjo priča, da uporniki niso pustili, da bi jim okupator prepovedal materinščino, še več: svojo zavezo slovenskemu jeziku so potrdili tudi s poezijo. Interpret je Matija Vastl, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, urednika oddaje pa Marko Golja in Matej Juh. Produkcija leta 2014.
11 min 26. 4. 2025
Janez Ramoveš, ki bo letos septembra dopolnil šestdeset let, že več kot trideset let ustvarja edinstveno in prepoznavno pesniško poetiko, zaznamovano s poljanskim narečjem. Ramoveš je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal leta 1990. V njej pa avtor že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Poročilo iz geta (2001), Staroselski ciklus (2006), Čreda (2010) in Skuz okn streljam kurente (2012). Tudi v tej Ramoveš uporabi poljansko narečje, da na humoren, ponekod pa tudi temačen način upesni lokalne teme. V okviru petkovega ciklusa Na valovih humorja objavljamo nekaj pesmi iz te zbirke v avtorjevi interpretaciji iz leta 2014. V njih še posebej izstopa tematika poljanske doline in njenih zgodb, ki jih piše življenje. Interpret Janez Ramoveš, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Gašper Loborec, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
8 min 25. 4. 2025
Angleški pisatelj Anthony Trollope se je rodil 25. aprila 1815 – torej pred 210 leti v Londonu, umrl pa decembra 1882. Pod zvoniki Barchestra, roman, iz katerega smo izbrali odlomek za Literarni nokturno, je izšel leta 1857. Trollope je sledil Thackerayevi literarni tradiciji, bil je naklonjen tradicionalnim vrlinam angleškega plemstva in je preziral aroganco višjih srednjih razredov. Toda v romanu Pod zvoniki Barchestra je šibal predvsem angleško cerkev, njene slabosti in nasprotja znotraj nje. Odlomek iz prvega poglavja romana z naslovom Kdo bo novi škof. Interpret Brane Grubar, prevajalec Izidor Cankar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Nejc Zupančič, režiser Alen Jelen. Produkcija 2015. Redakcija Staša Grahek.
10 min 24. 4. 2025
Alberto Manguel je v Argentini rojen svetovljanski književnik, izreden ljubitelj knjig in strasten bralec, to vse pa izkazuje v svojih delih: Zgodovini branja, Knjižnici ponoči, Slovarju izmišljenih krajev ali spominsko-esejističnem delu Z Borgesom, če naštejemo le nekatere naslove. Ob svetovnem dnevu knjige smo za Literarni nokturno izbrali odlomek iz njegove Knjižnice ponoči, v kateri se Manguel poglablja v knjižnico – v prostor, ki ga zelo dobro pozna, saj je bil direktor argentinske nacionalne knjižnice. Hkrati pa v besedilu zgradi tudi slavospev knjigam, ki so seveda osnova vseh knjižnic. Delo je dostopno tudi v slovenščini, leta 2011 ga je za Cankarjevo založbo poslovenila Nada Grošelj. Interpret: Brane Grubar, prevajalka: Nada Grošelj, režiser: Alen Jelen, glasbena oprema: Nina Kodrič, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Leto nastanka: 2015. Redaktorja: Gregor Podlogar, Maja Žvokelj.
15 min 23. 4. 2025
Basman Aldiravi je pesnik mlajše generacije iz Gaze. Piše v angleščini in arabščini. Njegova poezija izhaja v različnih revijah in na spletnih platformah, kot sta ArabLit in We Are Not Numbers. Sedmi oktober 2023 ga je "ujel" v Egiptu, kjer je bil na strokovnem izpopolnjevanju, po poklicu je namreč fizioterapevt. Vse predstavljene pesmi je Basman Aldiravi napisal v času genocida v Gazi. Tri pesmi, v izvirniku napisane v arabščini, je Katja Zakrajšek prevedla po angleških prevodih Elete N-F, Sarah Lasoye in Marcie Lynx Qualey, preostale tri pa so bile izvirno napisane v angleščini in iz nje tudi prevedene. Prevajalka Katja Zakrajšek, režiser Klemen Markovčič, interpret Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
8 min 22. 4. 2025
Misijonar in pesnik Jože Cukale se je rodil 27. aprila 1915 na Vrhniki, umrl pa leta 1999 v Kalkuti v Indiji. Po ljudski šoli na Vrhniki je končal Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani. Pesmi je začel objavljati že v dijaških letih, tudi v revijah Mladika ter Dom in svet. Leta 1940 je končal bogoslovje in postal kaplan v Gornjem Logatcu, kjer je ostal do konca druge svetovne vojne. Maja 1945 se je pred novim političnim režimom umaknil čez Ljubelj in prišel v taborišče v Trevisu. Njegova brata sta bila ubita v Kočevskem rogu. Po letu dni službovanja v treviški škofiji je odšel v Rim, kjer se je odločil za azijske misijone. Vstopil je v jezuitski red; leta 1950 je kot zadnji misijonar odpotoval v Bengalijo, kjer je deloval do smrti. Interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiserka Elza Rituper. Posneto leta 2000. Redakcija Andrej Arko, Staša Grahek.
9 min 21. 4. 2025
Poslovila se je ena osrednjih slovenskih ustvarjalk Neža Maurer. V njenih pesmih za odrasle prevladujeta intimistična in ljubezenska vsebina, v pesmih za mladino pa predvsem narava in živalski svet. Za mladino je napisala tudi več radijskih in televizijskih oddaj in pripovedi. Rodila se je leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Leta 1960 je diplomirala iz slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in nato delala v pedagoškem poklicu, bila je urednica na Televiziji Ljubljana, novinarka in urednica pri različnih revijah. Za svoje delo je prejela več priznanj, med drugim nagrado Prešernovega sklada, Groharjevo nagrado za življenjsko delo in zlatnik poezije za življenjsko delo. Bila je tudi Slovenka leta 2008. Poklanjamo se ji z ciklom njenih pesmi z naslovom Samotnost. Interpretka Vesna Jevnikar, režiser Igor Likar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.
9 min 20. 4. 2025
Zbirka Bog z mano pesnice, literarne kritičarke in urednice Petre Koršič je izšla leta 2021. V njej je pesnica za svojega sopotnika skozi življenjske izkušnje vzela Boga, o njem premišljuje in ga nagovarja. Interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonska mojstra: Miha Klemenčič in Mirta Berlan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten in Ana Rozman, leto nastanka: 2020.
4 min 19. 4. 2025
Pet let je že od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja in aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Šlo je za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom, boccaccievskim poudarkom na telesu in blagem humorju ali popoprani komiki. V zgodbi Tango za vse, s katero smo začeli drugi ciklus zgodb in ki jo bomo zdaj slišali, ena izmed pripovedovalk, Filomena (v resnici Anja Mugerli) humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku. Maja bosta na vrsti še dve zgodbi, Mateje Perpar v vlogi pripovedovalke Emilije in Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka je Lara Janković, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstrici Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje pa Matej Juh. Produkcija leta 2021.
12 min 18. 4. 2025