Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
55 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
4. avgusta 2025 je umrla Zora Tavčar, slovenska pesnica, pisateljica, prevajalka, esejistka in pedagoginja, po rodu iz Loke pri Zidanem mostu. Študirala je svetovno književnost in slovenščino s književnostjo v Ljubljani, nato je na milanski univerzi doktorirala s tezo Leopardi pri Slovencih. Po preselitvi na Tržaško je Zora Tavčar poučevala na srednjih šolah. Kratko prozo je objavila v knjigi Ob kresu živlienja, mladostne spomine pa v knjigi Veter v laseh. Njena knjiga o ženskih imenih ima naslov Poklical si me po imenu. Napisala je tudi vrsto radijskih iger, pa zbornik intervjujev Slovenci za danes v zdomstvu in emigraciji. Zora Tavčar je začela književno pot s poezijo, zato počastimo spomin na preminulo ustvarjalko z njenimi mladostnimi verzi. Interpretka Barbara Lapajne Predin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Barbara Hieng Samobor, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, leto nastanka 1998.
7 min 7. 8. 2025
Šestega avgusta 1945 je jedrska bomba, imenovana Deček, zravnala z zemljo japonsko mesto Hirošima. V trenutku je umrlo 80.000 ljudi, še enkrat toliko v poznejših dneh in letih, preživela pa je tedaj 14-letna deklica Hašizume Bun. Prevajalka (iz angleščine) Ifigenija Simonović, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser: Jože Valentič. Posneto avgusta 2019.
8 min 6. 8. 2025
Nemška avtorica Hilde Domin je bila rojena kot Hilde Löwenstein leta 1909 v Kölnu. Po vrnitvi iz prostovoljnega eksila v Dominikanski republiki, po kateri je prevzela tudi umetniško ime, je od leta 1961 do smrti leta 2006 živela v Heidelbergu. Je ena najpomembnejših nemških pesnic po drugi svetovni vojni. Čeprav se je raje držala v ozadju, so njene pesmi vselej naletele na odziv javnosti. Poezijo Hilde Domin gradi jasen, nemetaforičen jezik, s katerim je avtorica privabila širok krog bralcev. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj. Prevajalka: Ana Jasmina Oseban; režiser: Igor Likar; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2010.
9 min 5. 8. 2025
Ob vojnah, spopadih, nestrpnostih in različnih krivicah del književnikov nikoli ni molčal. Tako je bilo nekoč in tako je tudi danes. »Poezija ni imela nikoli možnosti, da bi bila zunaj zgodovine,« je o svojem videnju položaja pesnikov in njihove vpetosti v kolesje sveta zapisala ameriška pesnica Adrienne Rich. Bila je ena izmed tistih, ki so pretresali družbenopolitične okoliščine in dvigali svoj pesniški glas proti nestrpnosti - bodisi politični, spolni, rasni ali še kakšni drugi. V izbor angažirane poezije za Literarni nokturno smo poleg njene pesmi vključili še verze ameriške pesnice Audre Lorde, palestinskega pesnika Taufika Zejada in portoriškega pesnika Luisa Palesa Matosa, ki se mu je med drugim zapisal ta žal še vedno aktualni verz: »Usmili se, gospod, mojega ubogega mesta, v katerem moje ljudstvo umira kar tako.« Prevajalci so: Kristina Kočan, Samo Šalamon, Ciril Bergles, Mohsen Alhady in Margit Podvornik Alhady, igralca: Maja Končar in Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstra zvoka: Nejc Zupančič, Sonja Strenar. Leto nastanka: 2018. Redaktorica: Maja Žvokelj.
9 min 4. 8. 2025
Leta 1751 je angleški pesnik Thomas Gray objavil Elegijo, napisano na vaškem pokopališču. Z njo se je zapisal med svetovne klasike, čeprav je za življenja poleg te objavil le še dvanajst pesmi. Bil je zelo cenjen, postal naj bi poeta laureatus, vendar je zavrnil to čast. Rodil se je tik pred koncem leta 1716, umrl je 30. julija 1771. Poleg pisanja je bil tudi predavatelj klasične kulture in jezikov na Univerzi v Cambridgeu. Prevajalca sta Andrej Arko in Janez Menart, interpret Lotos Vincenc Šparovec. Mojster zvoka Matjaž Miklič, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2016.
10 min 3. 8. 2025
Odlomek knjige Ivane Djilas A si lahko vsaj enkrat tiho. Odgovorni urednik Mladine Grega Repovž je v spremni besedi h knjigi zapisal, da je Ivana Djilas nekaj najboljšega, kar se je zgodilo Sloveniji. "Ne nastavlja nam ogledala, ampak prihodnost – za katero se moramo bojevati, ne glede na vse, kar se je zgodilo v preteklosti." Knjiga A si lahko vsaj enkrat tiho je svojevrstna avtobiografija režiserke in pisateljice, v kateri se prepletajo esejistične zgodbe in družinske fotografije, kot jih je ujel v objektiv Peter Uhan. Hkrati pa je avtorica resnične zgodbe iz svojega življenja izkoristila za premislek o najrazličnejših družbenih fenomenih. Interpretka: Iva Krajnc Bagola, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Miha Klemenčič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.
8 min 2. 8. 2025
Odlomek iz Gogoljeve komedije Ženitev so igralci v radijskem studiu odlično interpretirali leta 1984 pod režijsko taktirko Aleša Jana. Janez Hočevar je bil v vlogi potencialnega ženina Podkoljosina, Stannia Boninsegna je bila nevesta Agafja, Dare Valič Kočkarjov in Vinko Podgoršek izvošček. Gogoljeva komedija, ki je nastajala od leta 1832 do 1842, nas popelje v svet trgovanja z ljubeznijo ali bolje s poroko, in se posmehuje različnim prozaičnim razlogom, ki privedejo do zakonske zveze. Prevajalec: Josip Vidmar, dramski igralci: Janez Hočevar, Stannia Boninsegna, Dare Valič in Vinko Podgoršek, režiser: Aleš Jan, tonski mojster: Jure Culiberg. Redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1984.
7 min 1. 8. 2025
Poljska pesnica in prozaistka Justyna Bargielska, rojena leta 1977, ki je debitirala leta 2003 s pesniško zbirko Dating sessions, velja za eno najperspektivnejših poljskih pesnic mlajše generacije. Pri svojem ustvarjanju izkorišča vse registre jezika ter tako v poezijo kot v prozo vnaša elemente prefinjenega, pogosto absurdnega humorja. Leta 2010 je objavila prvo knjigo kratke proze Obsoletke, v kateri se ukvarja s temo smrti nerojenih otrok – izraz "obsoletke" izvira iz medicinskega termina "graviditas obsoleta". Za knjigo je leta 2011 prejela prestižno literarno nagrado Gdynia. Tri besedila iz zbirke Obsoletke je prevedla Jana Unuk. Prevajalka literarnega dela Jana Unuk, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Maruša Majer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednici oddaje Tesa Drev Juh in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
12 min 31. 7. 2025
Sodobni poljski pesnik Marcin Świetlicki (1961), ki ga pri nas poznamo po knjigi Pesmi ignoranta (Center za slovensko književnost, Zbirka Aleph, Ljubljana 2002), danes živi v Krakovu, kjer je študiral tudi polonistiko. Pesmi je začel objavljati v začetku devetdesetih, prvo pesniško zbirko z naslovom Mrzle dežele pa je objavil leta 1992. Njegove pesmi so velikokrat osebno obarvane, v njih pa se zrcali podoba komunistične Poljske iz osemdesetih, pa tudi tranzicijsko obdobje iz devetdesetih let. Avtor je pri pisanju uporabljal tehnike pisanja, značilne za glasbena besedila, Świetlicki namreč nekatere pesmi poje s svojo glasbeno skupino Świetliki (oziroma Kresnice). Objavljamo nekaj njegovih pesmi, pa tudi nekaj glasbe, posnete z njegovo skupino. Prevajalec Primož Čučnik, interpreta Draga Potočnjak in Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalca Darja Hlavka Godina in Gregor Podlogar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
13 min 30. 7. 2025
Stanley Kunitz, najuglednejši predstavnik tako imenovane newyorške pesniške šole, se je rodil leta 1905 in umrl star 100 let. Študiral je na Harvardu, bil je novinar, urednik, svobodni književnik, univerzitetni učitelj, pomemben pa je bil tudi kot urednik zbirke pesniških prvencev, v kateri je uveljavil vrsto pozneje vodilnih ameriških pesnikov. Poleg Pulitzerjeve nagrade za zbirko Preizkusno drevo leta 1971 je prejel skoraj vsa najpomembnejša priznanja. Prvo zbirko Intelektualne stvari je objavil leta 1930. Ni objavil veliko knjig, zadnjo, Divja kita, pesnik opazuje stoletje v vrtu, pa je objavil malo pred smrtjo leta 2005. Stanley Kunitz je opredelil svojo poezijo kot upiranje človeškim slabostim in krivicam, izstopal pa je tudi v uporu proti znanstvenemu in tehnološkemu nasilju nad duhom človeštva in nad naravo. Prevajalec Veno Taufer, interpret Brane Grubar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Aleks Pirkmajer, režija Alen Jelen. Produkcija 2011. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
8 min 29. 7. 2025