Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
54 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Ameriški esejist Henry David Thoreau je s svojimi besedili in življenjskim slogom močno vplival na rodove razumnikov in borcev za človekove pravice, z esejem O državljanski nepokorščini tudi na Mahatmo Gandhija. Thoreau se je rodil 12. julija 1817 v mestecu Concorde; leta 1845 si je ob jezeru Walden zgradil preprosto kočo in v njej prebil dve leti. Takrat je napisal svoje najbolj znano delo Walden, ga kar osemkrat predelal, objavil pa ga je šele leta 1854. Knjiga ni bila uspešnica, vendar je po avtorjevi smrti postala klasika. Za oddajo smo izbrali odlomek iz drugega poglavja z naslovom Kje sem živel in za kaj sem živel v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice. Prevajalec Vesna Velkovrh Bukilica, režiser Marko Bratuš, interpret Akira Hasegawa, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorja oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija leta 2007.
10 min 14. 1. 2026
Pesnica Ayesha Chatterjee je otroštvo preživela v Indiji, pozneje je živela v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji, zdaj pa je njen dom v Torontu v Kanadi. Vse te domove upodablja tudi v poeziji, njene metafore izvirajo tako iz zahodne kot iz indijske kulture. Njena prva pesniška zbirka Jasnost razdalje iz leta 2011 je meditacija o kompleksnosti življenja, podobno izkušnjo o povezanosti vsega ponuja tudi druga zbirka Steklenice in kosti izpred dveh let. Izbrali smo nekaj njenih delov: Pozabljivost; Hommage; Via Tiburtina; Križci in krožci; Sari; Nekoč je bilo in nato ni bilo; Preteklik in Slavim. Prevajalka Petra Meterc, režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorja oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
10 min 13. 1. 2026
Grška pesnica Maria Poliduri, rojena leta 1902 v Kalamati, je eden izmed najizrazitejših pesniških glasov literarne generacije dvajsetih let. Združevala je vplive nove romantike in simbolizma s pesimizmom, porojenim iz družbenih in političnih realij dobe. Pesmi Marie Poliduri so lirične, osebnoizpovedne, včasih zelo drzne v izrazu, njihove teme pa so predvsem ljubezen, minljivost in smrt. Prevladujoče vzdušje njene poezije je mistična melanholija. Na pesimistični ton njenih pesmi je gotovo vplivala tudi njena žalostna usoda: že pri osemnajstih letih je izgubila oba od staršev, le nekaj let pozneje pa je odpotovala v Pariz, kjer je živela v revščini in se nalezla tuberkuloze. Po vrnitvi v Atene leta 1928 je bila sprejeta v bolnišnico za jetične bolnike Sotiria, o kateri piše v istoimenski pesmi; tam je dve leti pozneje umrla, stara komaj 28 let. Pesmi za oddajo je izbrala in prevedla Lara Unuk. Interpretira Nataša Keser, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
12 min 12. 1. 2026
"Gre predvsem za biografijo jezika, pisave, poezije z magičnim okušanjem čudežnega, narave, življenja, umetniškega prebivanja na svetu ... " je pesnik Marko Elsner Grošelj zapisal v uvodu k še neobjavljenemu ciklu pesmi Sonorna črta. Urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiserka: Saška Rakef. Posneto januarja 2026.
10 min 11. 1. 2026
Amos Oz nas je nagovoril kar z nekaj svojimi romani, prevedenimi v slovenščino. Tako je že leta 1995 izšel njegov roman Črna skrinjica, leta 2012 njegov obsežni roman Zgodba o ljubezni in temnini, dve leti pozneje Panter v kleti in čez nadaljnji dve leti še Moj Mihael ter leto dni pozneje kot za zdaj zadnji pisateljev roman v slovenščini Juda. Leta 2024 smo dobili tudi knjižico Kako ozdraviti fanatika: dva eseja, dokaz več, kako pisatelj ni privoljeval v črno-beli svet. Naslovni junak romana Juda je Šmuel Aš, mladenič, ki opusti študij Jezusa z zgodovinskega vidika, še prej ga zapusti punca, ki se poroči z nekdanjim fantom, tako da je čas za spremembo. Šmuel Aš se tako odzove na oglas o iskanju družabnika invalidnemu sedemdesetletniku. Prevajalka Mojca Kranjc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
8 min 10. 1. 2026
Anton Aškerc se je rodil na današnji dan, 9. januarja leta 1856, torej pred 170 leti v Globokem pri Rimskih Toplicah. V zgodovino in kanon slovenske književnosti je verjetno najtrdneje zapisan z zbirko, svojim prvencem Balade in romance, izdanim leta 1890. V Literarnem nokturnu pa se mu poklanjano s poezijo iz cikla z naslovom Iz popotnega dnevnika. Aškerc je bil strasten popotnik, potoval je po slovanskih deželah, Evropi, tudi v Turčijo in Egipt, kjer je od blizu spoznaval različne kulture. Navdih za cikel Iz popotnega dnevnika je našel v Benetkah, Sarajevu, Novem Sadu in Carigradu. Interpret: Zvone Hribar Režiser: Igor Likar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Matjaž Miklič Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2011.
10 min 9. 1. 2026
Francosko-belgijska pisateljica Diane Ducret (1982) je študirala filozofijo, pisala je scenarije za televizijske serije, objavila je več romanov, znana pa je tudi po študijah žensk, ki so bile povezane z zloglasnimi diktatorji ali gangsterji. V romanu Diktatorka ponudi romantično vizijo Zahoda, ki tone v kaos ter najde novega idola in voditelja v ženski s čezmernimi ambicijami. Prevajalka Tadeja Šergan, igralka Ana Urbanc, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
9 min 8. 1. 2026
Manca Klun je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenistike in primerjalne književnosti. Živi v Berlinu, kjer dela na socialnem področju. Njena prva pesniška zbirka z naslovom Če ne morem biti jezik je izšla leta 2020 pri Hiši poezije. V svoji drugi pesniški zbirki z nekoliko skrivnostnim naslovom Nisaki pa v središče postavlja prav jezik. Kot zapiše urednica knjige Kristina Kočan na zavihku knjige, "pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne intimne trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno". V grščini beseda nisaki pomeni majhen otok, ki lahko simbolizira tako zatočišče, oddaljenost kot tudi izoliranost in še kaj. Izbrali smo nekaj pesmi iz te zbirke. Interpretka Ana Urbanc, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
10 min 7. 1. 2026
6. januar je v krščanskem koledarju praznik svetih treh kraljev, epifanije, razglašenja Gospodovega. Praznik je osnovan na zgodbi o treh modrih kraljih z Vzhoda Gašperju, Mihu in Boltežarju, ki so sledili zvezdi in se prišli poklonit »judovskemu kralju«, kot piše v Matejevem evangeliju, torej novorojenemu Jezusu. Trije modri so danes v nekaterih državah povezani s koledniki, tudi z obdarovanjem otrok. Biblijska zgodba je bila navdih hrvaškemu književniku Luku Paljetku, in v oddaji bomo slišali tri njegove pesmi iz knjige Sacra: Trije kralji, Zapis Mihovega sluge in Darovi. Dramski igralec: Brane Grubar, prevajalec: Ciril Zlobec, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Nejc Zupančič. Redaktorici: Tadeja Krečič Scholten, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
9 min 6. 1. 2026
Prevajalec, esejist in urednik Slavo Šerc je v preteklih letih in desetletjih obogatil prevodno književnost z vrsto prevodov iz književnosti v nemškem jeziku. Med drugim je prevedel tudi roman Sedem let švicarskega pisatelja Petra Stamma. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek, v katerem romaneskni junak išče žensko svojega življenja. Eno izmed dveh. Prevajalec Slavo Šerc, režiser Jože Valentič, interpret Gašper Jarni, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstra zvoka Franci Moder, Miha Klemenčič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
10 min 5. 1. 2026