Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
54 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Konec marca je preminil Ottó Tolnai (1940–2025), ki je veljal za enega najpomembnejših sodobnih madžarskih avtorjev. Rojen je bil v srbski Kanjiži in je bil pripadnik madžarske narodnostne manjšine v Vojvodini. Študiral je madžarsko književnost in filozofijo v Novem Sadu in Zagrebu. Literarna dela je začel objavljati že sredi petdesetih let 20. stoletja, prvo pesniško zbirko pa je objavil leta 1963. Tolnai je potem izdal še več kot 35 knjig, ki so obsegale poezijo, prozo in dramatiko, prevedene pa so bile v številne jezike. Za svoje ustvarjanje je prejel številna priznanja in nagrade, med drugim je leta 2023 prejel nagrado vilenica. Njegovo literarno ustvarjanje je do danes ohranilo svežino. Tako v njegovih lirskih kot tudi proznih delih utripa tradicija avantgardne domišljije, v njegovi poeziji sta še posebej v ospredju drznost in nenavadna atmosferičnost. Prevajalka Gabriella Gaál, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
10 min 26. 6. 2025
Boris Pahor se je že kot otrok od blizu srečal z italijanskim fašizmom, ki je zaznamoval njegovo mladost. Šolal se je na italijanski semeniški klasični gimnaziji v Kopru, nato je v Gorici študiral teologijo, a je študij opustil. Leta 1940 so ga vpoklicali v Mussolinijevo vojsko in ga poslali v Afriko. Na začetku druge svetovne vojne je bil vojaški prevajalec v taborišču za ujete jugoslovanske častnike, hkrati je v Padovi študiral italijansko književnost. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst, ki je bil že pod nemško okupacijo, in se pridružil OF. Januarja 1944 so ga aretirali domobranci in ga predali gestapu; ta ga je zaprl in poslal v koncentracijsko taborišče. Konec vojne je dočakal v taborišču Bergen Belsen. Taboriščne izkušnje je najbolj doživeto opisal v pričevanjskem romanu Nekropola (1967). Leta 1990 so ga prevedli v francoščino, nato v številne druge evropske jezike, navsezadnje tudi v italijanščino. Po vojni je na slovenski srednji šoli v Trstu poučeval italijansko književnost. Pahorjev pisateljski opus je močno povezan s Trstom in Primorsko, mejnim svetom, ki so ga zaznamovale boleče zgodovinske izkušnje. Ob dnevu državnosti smo izbrali Pahorjevo besedilo z naslovom Pisatelji in narodno občestvo; spodbuda za njegov nastanek je bil nabrežinski pesnik Igo Gruden, z množico drugih za slovenski jezik in kulturo pomembnih ustvarjalcev, povezanih s Trstom in Primorsko. V njem Pahor z zgodovinske perspektive natančno spregovori o slovenski narodni zavesti, odnosu do svobode in samostojnosti, pa tudi o slabih slovenskih lastnostih. Interpret Brane Grubar, režiser Radivoj Podbršček, mojster zvoka Zoran Crnkovič, urednika oddaje Andrej Arko in Matej Juh. Produkcija 2000.
13 min 25. 6. 2025
Pri Tonetu Pavčku izmed različnih navdihov za verze najdemo tudi take, ki so vzeti iz ljudske poezije. Včasih navede prvi verz iz narodne pesmi, potem pa nadaljuje po svoje, vendar s tem in motivom, ki je še vedno v okvirih, ki jih poznamo: narave slovenskih pokrajin, letnih časov, običajev in navad. “Moja dekle je še mlada, zmeraj ljubi drugega, vendar mene ne odčara od uroka hudega ...” Tako pesnik Pavček izraža svoje naklonjenosti, grenkobe, vedno pa prešerno veselje do življenja. Pogosto v obliki trohejskih sedmercev in osmercev – pa v rimah. Interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, režiser Igor Likar, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten, Matej Ju. Posneto leta 2002.
11 min 24. 6. 2025
Kresnik je bil mitološki lik, po katerem nosi ime nagrada za najboljši slovenski roman prejšnjega leta. Povezan je bil z najvišjim slovanskim božanstvom groma, bliska in ognja. Bil je dobro bajno bitje, zaznamovano z nenavadnim rojstvom in potezami. Po ljudskem verovanju je bil božanstvo, dobri duh, ki je nastopal v podobi različnih živali. Ponoči, med drugim ob kresu, je zapustil telo in šel na pot, varoval svoje ozemlje in se bojeval z nasprotniki, kot so vedomci, čarovnice, škodljivi duhovi in drugi. Izbrali smo nekaj odlomkov o Kresniku iz knjige Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva, ki jih je zbral Jakob Kelemina. Interpreta sta Gregor Zorc in Miranda Trnjanin, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
10 min 23. 6. 2025
Pripoved o nasilju v družini in o deklici, pozneje najstnici in še pozneje mladi ženski, ki jo vedno znova ujame nikoli pozabljeno dogajanje v osnovni družini. O nikoli zares doseženem občutku varnosti in nezmožnosti zdravih odnosov. Ana Schnabl je za roman September prejela nagrado kresnik. Igralka je Darja Reichman, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto junija 2025.
11 min 22. 6. 2025
Roman Prst v prekatu je eden izmed petih letošnjih kresnikovih nominirancev. Napisala ga je pisateljica, prevajalka, urednica in kritičarka Anja Radaljac. Tematsko se roman dotika aktivizma, živalskega vprašanja in zaščite živali, ekologije, feministične in LGBT skupnosti ter kvirovske tematike, vse to pa je prepleteno z osebno zgodbo protagonistke Višnje, ki s številnimi notranjimi monologi predeluje svojo težavno preteklost. Kot je zapisala Jelka Kernev Štrajn v oceni knjige, na omenjeno kvirovsko tematiko "na pravopisni ravni dosledno opozarjajo specifični zapisi glagolskih obrazil, na podlagi katerih lahko sklepamo, da se ima Višnja kot prvoosebna pripovedovalka in hkrati protagonistka romana za nebinarno osebo". To večglasje je v oddaji rešeno z ženskim glasom, ki bere glagolske oblike moškega spola. Na formalni ravni je roman nekakšen preplet proze in poezije, njegova posebnost pa so grafično zaznamovani razmiki med vezano in nevezano besedo, ki omogočajo svojevrstno bralsko izkušnjo. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
7 min 21. 6. 2025
Ćrtice so pretresljiv, na nekaj mestih tudi humoren roman o temnem poglavju sodobne slovenske zgodovine – izbrisu 25.671 ljudi iz evidenc stalnega prebivalstva Republike Slovenije. Tina Perić temo izbrisanih ubeseduje v dveh različnih, a prepletajočih in dopolnjujočih se pripovednih linijah: prva je zelo osebna in podana skozi oči otroka, navihane in bistre najstnice Mie Batić, druga refleksivna, esejistično in neposredneje kritično zaznamovana. Interpretka Nina Valič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
10 min 20. 6. 2025
Pisatelj Feri Lainšček je bil z romanom Kurja fizika, zadnjim delom trilogije, v kateri opisuje svoje zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem, nominiran za Cankarjevo nagrado, te dni pa kot eden izmed petih izbrancev čaka še na podelitev nagrade kresnik za najboljši roman lanskega leta. Osrednji motiv v romanu je graditev hiše, v katero naj bi se preselili iz skromne bajte brez elektrike in tekoče vode. A kot bomo slišali v odlomku, mali Ferek ob tem čuti svojevrstno tesnobo. Igralec: Mario Dragojević, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Režiser: Alen Jelen. Posneto maja 2025.
9 min 19. 6. 2025
Po mestu hodi mlad moški in za njim ostajajo velikanske luže urina. V knjigarni, podhodih, v šoli, cerkvi ... marsikje. Je le objestnež? Mogoče nihilist, aktivist, anarhist, psihopat? Roman Kazimirja Kolarja Onečejevalec ne ponuja veliko odgovorov, le pričevanja o bizarnih dogodkih, perverzijah, ki kažejo na razkroj vrednot in odpor proti vsemu. Iskalca smisla ni več, prihaja zanikovalec smisla. Igralca Nina Valič in Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Posneto junija 2025.
12 min 18. 6. 2025
Poljski literat Adam Zagajewski bi 21. junija praznoval 80. rojstni dan. Leta 2021 umrli pesnik je med številnimi drugimi nagradami leta 1996 prejel tudi nagrado vilenica. Zagajewski, eden najboljših sodobnih poljskih pesnikov, je od zbirke Potovati v Lvov, ki jo je napisal leta 1985 v emigraciji, veljal za pesnika refleksije in filozofije. V tem duhu je nekoč izjavil, da je "poezija drugačen način filozofiranja". Interpret: Željko Hrst, prevajalka: Jana Unuk, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer. Leto nastanka: 2011.
7 min 17. 6. 2025