Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
50 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Ob dnevu norcev smo izbrali pesnitev Lewisa Carrolla z naslovom Zalezovanje žnrka in podnaslovom Na kant v osmih kantih. Ta pripoveduje o deseterici – devetih možeh in bobru, ki poskušajo ujeti žnrka, bajeslovno bitje. Gre za zelo vplivno in duhovito besedilo poezije nesmisla, v katero je Carrollu, sicer najbolj znanemu po Alici v čudežni deželi, uspelo vplesti številne uganke, namige in povezave. Carroll je pesnitev napisal med letoma 1874 in 1876, posvetil pa jo je Gertrude Chataway. Ob njunem prvem srečanju je Gertrude imela devet, Carroll pa 43 let. Pesnitev je prevedel Branko Gradišnik. Interpretira dramski igralec Matija Rozman, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2014.
10 min 1. 4. 2025
Enaintridesetega marca pred 150 leti se je na Bledu rodila slovenska pesnica Franica Vovk, ki jo literarna zgodovina pozna z imenom Vida Jeraj. Njen oče France Vovk, po rodu iz Vrbe na Gorenjskem, je bil Prešernov nečak. Šolala se je na Dunaju in v Ljubljani ter poučevala v Zasipu pri Bledu. Bila je sodobnica Murna, Ketteja in Cankarja ter se z njimi družila. Po poroki je živela na Dunaju in pisala otroško in ljubezensko poezijo ter ubesedovala navdihe iz narave. Izbor enajstih pesmi iz njenega opusa bo prebrala dramska igralka Stannia Boninsegna. Interpretka: Stannia Boninsegna, režiserka: Barbara Hieng Samobor, urednik oddaje: Andrej Arko, leto nastanka: 1998.
11 min 31. 3. 2025
Klarisa Jovanović je pesnica, glasbenica in književna prevajalka. Prevaja leposlovje iz makedonščine, srbščine, hrvaščine, italijanščine, francoščine in predvsem novogrščine (za svoje delo je leta 2004 prejela nagrado Društva grških književnih prevajalcev, dvakrat pa je bila nominirana tudi za Sovretovo nagrado). Piše poezijo in kratko prozo za otroke in odrasle. Prejela je dve pesniški nominaciji: leta 2008 za pesniški prvenec, leta 2019 pa za nagrado veronika. Objavila je štiri pesniške zbirke; izbrane pesmi pod skupnim naslovom Banket so iz gradiva za njeno peto knjigo poezije, ki bo izšla pri založbi Zrakogled. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Ana Krauthaker, ton in montaža Sonja Strenar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
12 min 30. 3. 2025
Madžarski pisatelj, novinar, prevajalec in esperantist Desző Kosztolányi se je rodil 29. marca 1885. Ob obletnici njegovega rojstva lahko slišite odlomek iz njegovega prvega in verjetno najbolj znanega romana Neron, krvavi pesnik, objavljenega pri Cankarjevi založbi, iz zgodovinske in nadčasovne mojstrovine. Prevajalka Marjanca Mihelič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Ekart, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2009.
11 min 29. 3. 2025
Eden najbolj priljubljenih in prepoznavnih sodobnih belgijskih pisateljev Bart Moeyaert ima obsežen in raznovrsten opus, za katerega je prejel že številne nagrade – tudi ugledno nagrado Astrid Lindgren. Čeprav ga pogosto označujejo za mladinskega pisatelja, se ta oznaka zaradi kompleksnosti njegovih pripovednih svetov zdi vprašljiva, zavrača pa jo tudi pisatelj sam. Gosak in njegov brat je trenutno ena od štirih Moeyaertovih knjig, ki jih lahko beremo v slovenskem prevodu – vse je prevedla dr. Mateja Seliškar Kenda. V njej je zbranih petinštirideset pripovednih miniaturk, ki prek osrednjih likov, bratov gosakov, hudomušno, občuteno, duhovito in s filozofsko globino odpirajo teme kot so bratska ljubezen, smisel življenja, smrt, zaljubljenost in druge. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, režiserka Ana Krauthaker, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2025.
11 min 28. 3. 2025
Zgodba o Krstu pri Savici (tako Prešernova kot Smoletova) je ne glede na vse pomisleke in polemike, ki jih je zapisala literarna zgodovina, še vedno presenetljivo živa in ,,poučna''; po Andreju Inkretu je "eksemplarično pokazala na načelen in splošen problem slovenskega zgodovinskega duha". Smole se v svoji dramski različici (iz leta 1969) ukvarja z vprašanjem, kaj se je dogajalo s Črtomirom, potem ko je v Ogleju sprejel mašniško posvečenje, v drugem delu te dvodelne drame pa je subjektivni drami konvertita pridružil splošnejšo, družbeno: o Črtomirovih 'rojakih Slovencih' in njihovi zgodovinski perspektivi pod katoliško oblastjo, predvsem pa po propadu Črtomirovega apostolata. Ne glede na njihovo šibko kritično maso "bo bolj od tistega, kar drugi počnejo s Slovenci, odločalo to, kar bodo Slovenci počeli sami s seboj ..." (A. Inkret). Smole tako Črtomiru in njegovi samovolji postavlja nasproti postprešernovskega junaka, v krščansko vero prekrščenega karantanskega kneza, ki uteleša bolj pragmatičnega duha z osrednjim načrtom: "… da svoje ljudi zberem na kup. Počasen, mučen opravek, ne kaj prida časten in s sekiro časa nad glavo." Zvočno gledališče torej ob 27. marcu, svetovnem dnevu gledališča. Nastopajo Saša Tabakovič kot Kočar, Matej Puc kot Gorazd in Primož Pirnat kot Bonifacij, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Špela Kravogel. Urednik oddaje: Matej Juh. Produkcija leta 2020.
11 min 27. 3. 2025
Poljska pesnica in fotografinja Małgorzata Lebda se je rodila leta 1985 v Nowem Sączu. Odraščala je v vasi na jugu Poljske. Študirala je v Krakovu, tam je tudi doktorirala iz poetike sodobne fotografije. Danes spet živi na svoji kmetiji v bližini domače vasi. Napisala je več pesniških zbirk: za Matičnik iz leta 2016 je prejela pesniško nagrado Gałczyńskega orfej, za Sanje uckermӓrkerjev iz leta 2018 nagrado Gdynie, za zadnjo zbirko Mer de Glace (2021) pa leta 2022 pesniško nagrado Wisławe Szymborske. Požrešna je naslov njenega prvega proznega dela. Zgodbo pripoveduje delno avtobiografska pripovedovalka, pesnica, ki se preživlja z delom na daljavo za mednarodne korporacije. Ker je njena babica zbolela za rakom, se skupaj s partnerico Ann začasno vrne domov na kmetijo. V kratkih liričnih odlomkih spremljamo proces umiranja, ki je tesno prepleten s prekipevajočim življenjem vsenaokrog, vrstijo se opisi narave, življenja žuželk, ptičev, psa in mačk, živine in klavnice, ki stoji nasproti kmetije. Ne samo bolezen, požrešna so vsa bitja, ki naseljujejo naravo, in veselje nad utripom življenja je v romanu tesno prepleteno z opazovanjem umiranja, poginjanja, razpadanja in razkroja. Odlomek je prevedla Jana Unuk. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.
11 min 26. 3. 2025
Poljska pesnica Anna Świrszczyńska (1909–1984 ) je v preteklih letih po zaslugi prevajalke in in esejistke Jane Unuk dvakrat knjižno, predvsem pa prepričljivo nagovorila ljubiteljice in ljubitelje prevodne poezije. Leta 2018 je pri LUD Literatura izšla njena zbirka Baba sem, lani pri Mladinski knjigi pa še izbor njene poezije z naslovom Džingiskan v kopalnici. V Nokturnu lahko slišite nekaj pesmi iz omenjenega izbora (o ženski, ki rojeva, o mami, o ženski, ki poskuša biti zvesta sama sebi). Prevajalka Jana Unuk, režiser Ana Krauthaker, interpretka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
9 min 25. 3. 2025
Tridesetletna poljska pesnica Joanna Łępicka, rojena v mestecu Lipsk ob meji z Belorusijo, je konec leta 2023 izdala pesniški prvenec z naslovom Delovni zvezek in se z njim uvrstila v ožji izbor za več poljskih literarnih nagrad. Prevajalka, Katarina Šalamun Biedrzycka, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiser: Alen Jelen. Posneto februarja 2025.
7 min 24. 3. 2025
Lucija Stepančič je po izobrazbi akademska slikarka in restavratorka. V slovenski literarni prostor je stopila kot prozaistka in literarna kritičarka. Leta 2003 je dobila Stritarjevo nagrado za najboljšega mladega literarnega kritika. Piše kratko prozo, romane in poezijo. Njen najnovejši roman z naslovom Kar od nekod je razdeljen na tri dele z naslovi Lili, Saša in Anja, časovno pa je postavljen v osemdeseta leta prejšnjega stoletja ter v obdobje, ko glavne osebe iz mladosti preidejo v zrela leta, 30 let pozneje. Interpret Branko Jordan, režija Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Posneto leta 2025.
11 min 23. 3. 2025