Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
53 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
James Tate (1943–2015) je poleg Charlesa Simica in Johna Ashberyja veljal za enega najvidnejših sodobnih ameriških pesnikov. Že s prvencem Izgubljeni pilot (1967) se je uvrstil v širši kanon sodobne ameriške poezije. Pozneje je bil večkrat nagrajen, med drugim je prejel Pulitzerjevo nagrado (1992) in ameriško državno književno nagrado (1994). V ameriško poezijo je vnesel svojo različico nadrealizma, ki je bolj "zemeljski" in se predvsem navezuje na tematiko absurda in humorja. Tate namreč velja za mojstra zadnjega. Veliko njegovih pesmi je v prozi in so narativne. Gre za nekakšne nenavadne zgodbe, ki se na koncu prelomijo in spremenijo bralčev oziroma poslušalčev miselni tok. To velja tudi za njegove prozne pesmi, ki jih je pisal tik pred smrtjo. Tri – Morski konjiček, Debby in drvar ter Večnost – objavljamo ob 10. obletnici njegove smrti. Prevedla Ana Pepelnik, interpret Gaber Trseglav, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
12 min 14. 11. 2025
Yoko Ogawa, rojena leta 1962, je od leta 1988 objavila že več kot petdeset del leposlovja in stvarne literature. Doslej je prejela vse pomembnejše japonske literarne nagrade in mnoge mednarodne nagrade. Njen roman Tiha kristalizacija, katerega odlomek predstavljamo v tokratnem Literarnem nokturnu, je bil med drugim uvrščen na ožji seznam za mednarodno nagrado booker in preveden v več kot deset jezikov. Alegorična distopija se dogaja na neimenovanem otoku, s katerega kar naprej izginjajo stvari, otočani pa jih slej ko prej pozabijo. Avtoritarna država z ukrepi tajne policije ali t. i. lovcev na spomine zatira vsak preostali spomin nanje ter preganja ljudi, ki sposobnost spominjanja ohranjajo. Protagonistka romana je pisateljica, ki zato, ker se boji, da bodo odpeljali tudi njenega urednika, skuje prav poseben načrt. Prevajalec Domen Kavčič, režiserka Ana Krauthaker, interpretka Mojka Končar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstrica zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
12 min 13. 11. 2025
12. novembra 1955 je v Zagrebu umrl pesnik, pisatelj in prevajalec Tin Ujevič, rojen leta 1891. Velja za očeta 'nove hrvaške poezije'. S svojimi pesniškimi zbirkami je začrtal smernice, na katere so vplivali sodobna evropska poezija ter njegova spoznanja, povezana z osebno usodo. Pesmi za oddajo, ki smo jo posneli leta 2011, sta prevedla Lojze Krakar in Veno Taufer. Igralec Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Damjan Rostan, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2011.
11 min 12. 11. 2025
Enajstega novembra goduje sv. Martin. Po njem se imenuje praznik martinovo, ki mu po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Izbrali smo pet pesmi o trti in vinu, ki jih v glavnem uvrščamo med razpoloženjsko in razmišljujočo poezijo, našli pa smo tudi ljubezensko pesem. Josip Murn je napisal Pesem o svetem Martinu, Pivska je iz srednjeveške veseljaške zbirke Carmina Burana, avtor pesmi Ergo bibamus je Johann Wolfgang Goethe, Vina zaljubljencev Charles Baudelaire in pesmi Vinogradnik Tone Pavček. Prevajalci: Primož Simoniti, Josip Vidmar in Jože Udovič, interpret: Uroš Potočnik, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednika oddaje: Marjan Kovačevič Beltram in Ana Rozman, leto nastanka: 2016.
10 min 11. 11. 2025
Ameriški pesnik Timothy Liu se je rodil leta 1965 v San Joseju v Kaliforniji v družini kitajskih priseljencev. Izdal je več kot deset zbirk, v katerih številne verze namenja identiteti, nasilju in erotiki; prežeti so z občutki hrepenenja in poželenja. Prevajalec: Tone Škrjanec, igralec: Uroš Potočnik, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Nejc Zupančič, redaktorici: Tina Kozin in Maja Žvokelj. Leto produkcije: 2015.
11 min 10. 11. 2025
Velimir Hlebnikov (roj. l. 1885, umrl je l.1922) je študiral matematiko, pozneje pa se je posvetil literarnemu ustvarjanju in postal eden izmed ustanoviteljev ruskega futurizma. Velja za enega najizvirnejših pesnikov ruske avantgarde, pomemben je njegov novatorski odnos do jezika. Razvijal je poseben “zaumni” jezik, v katerem je smiselne enote zamenjal z zvočnimi in asociativnimi zvezami, uporabljal je arhaizme in neologizme, razbijal sintakso. V slovenščino imamo med drugim prevedena zvezka Izbranih pesmi in pesnitev iz obdobja med letoma 1917 in 1922 – tega leta je Hlebnikov tudi umrl. Slišali boste pesem z naslovom Perun, ki je posvečena vrhovnemu slovanskemu bogu. Povezana je z izdelovanjem “abecede uma”. Izbrane pesmi Velimira Hlebnikova je prevedla Andreja Kalc. Interpretacija: Jernej Gašperin, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Igor Likar. Posneto leta 2018. Redakcija: Staša Grahek.
8 min 9. 11. 2025
Obnove besed, dihanja, dreves, besed je odlomek iz druge pesniške zbirke Lukasa Debeljaka, ki bo izšla konec letošnjega leta pri založbi LUD Šerpa z naslovom Drevo, ki ga pišemo v nihče. Knjiga, ki sestoji iz ene same pesnitve, plete genealoško nit pisave kot materialne tehnologije in motri njena mnogotera pramena, od biografij Cirila in Metoda in njune iznajdbe glagolice pa do svetovnih pretresov premičnega tiska. Navkljub širokemu časovnemu in tematskemu zamahu zbirke, Drevo, ki ga pišemo nihče v svojem bistvu naslavlja odnos med telesom in pisavo, dveh osnovnih nosilcev spomina, ter, sledeč spominu, zgodovino. Izbrani odlomek predstavlja del pesnitve, ki morda najbolj golo poskuša misliti to telo in njegovo pisavo. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
10 min 8. 11. 2025
Ameriški pisatelj Charles Bukowski, ki se je rodil leta 1920 v Andernachu v Nemčiji, umrl pa leta 1994 v Kaliforniji, je kot literat pozornost skoraj brez izjeme posvečal ljudem z dna družbene lestvice. Tudi v svojem prvem romanu Pošta iz leta 1971, ki ga je v slovenščino prevedel Tone Škrjanec, opisuje svet proletariata. Bukowski ga je napisal na podlagi svojih lastnih izkušenj, saj je tudi sam, tako kot glavni antijunak romana Henry Chinaski, več let delal kot poštar. V romanu se sprašuje o delu, ki ga opravlja, opisuje dolgčas in ponižanja, ki jih doživlja, vse skupaj pa je začinjeno s trpko ironijo. Interpretira dramski igralec Uroš Smolej, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, posneto leta 2014.
8 min 7. 11. 2025
Annelies Verbeke, rojena leta 1976, je ena osrednjih sodobnih flamskih prozaistk in dobitnica več nagrad. Njen prvenec, roman Spi!, so prevedli v več kot dvajset jezikov, imamo ga tudi v slovenščini. Tako kot zbirko kratkih zgodb z naslovom Aleluja (izšla je pri Literarno-umetniškem društvu Literatura), v kateri je tudi zgodba So že tukaj v prevodu Mateje Seliškar Kenda. Kdo so tisti, ki so že tukaj, in kje je ta "tukaj"? Morda v domu za starejše, kjer je tudi neimenovana starka. Iz tančin pripovedi in s pomeni iz ozadja spoznavamo njeno bridko življenjsko zgodbo. Prevajalka Mateja Seliškar Kenda, igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2025.
10 min 6. 11. 2025
"Ne zastavljaj mi debilnih vprašanj o avtofikciji, / preberi in začuti, / da je vse res," so verzi, ki se zapišejo Pinu Pograjcu v zbirki Izbruhijada. Na tem mestu pesniku, ki je za svojo prvo zbirko Trgetanje leta 2022 prejel nagrado za najboljši knjižni prvenec na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, ne bomo zastavljali vprašanj o avtofikciji, vsekakor pa njegovo poezijo lahko razumemo kot osebnoizpovedno. Letos pri Črni skrinjici izdana zbirka Izbruhijada je namreč izjemno ekspresivna, neposredna, intimna, a hkrati širše emancipacijska in generacijska, ter humorna, čeprav bridka. Bere se – kot nakazuje naslov – kot pesnikov pesniški izbruh v enem dihu. Igralec: Blaž Šef. Režiserka: Špela Kravogel. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonska mojstrica: Sonja Strenar. Redaktorica: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2025.
7 min 5. 11. 2025