Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Pier Paolo Pasolini, eden največjih evropskih in italijanskih eruditov, vsestranski sodobni mislec in umetnik – letos je minilo 50 let od njegove smrti – je bil in ostaja v mnogih ozirih nedognana, globoka, človeško in socialno občutljiva, kompleksna in angažirana, strastno nemirna, neskončno kreativna osebnost, še vedno izmikajoča figura za bralce, gledalce in interprete njegovega veličastnega opusa. Še vedno je mogoče odkriti nove drobce iz njegovega zamotanega življenja in jih povezati z manj poznanimi verzi, izreki, kraji bivanja …
Tudi okoliščine njegove smrti, uboja, so še ne povsem pojasnjene. Predano in z zanimanjem se je poglabljal v vse, kar se je dogajalo z antagonistično družbeno realnostjo, italijanskim političnim podtaljem, v tisto, kar je v njej ustvarjalo anomalije in zlo, neofašistične ekscese, v ozadja minulih grozot, z rentgentsko natančnostjo je analiziral dramatične spremembe v italijanski povojni neokapitalistični potrošniški stvarnosti … Pri nas, poleg pesmi iz leta 1946, v katerih je tudi nekaj spominskih referenc na Idrijo, kjer je nekaj časa bival kot otrok, v kratkem pričakujemo prevod njegovega na avtobiografskih elementih temelječega gledališkega dela Bastia de stile. V povezavi s Stilno živaljo, kot delo lahko naslovimo v slovenščini, med drugim prepoznava neznosno retoriko, konformizem levice, ki je najslabši takrat, ko ga podpira tudi desnica. Nedavno je izšla tudi knjiga z naslovom Nogomet po Pasoliniju. Njen avtor Valerio Curcio temeljito in dokumentirano osvetljuje Pasolinija v njegovi pristni in intimni človeškosti, predvsem skozi njegov odnos do nogometa, ki je z intelektualno držo, hkrati odsev njegovega razmerja s svetom. Sicer pa se oddaja osredotoča predvsem na filmsko plat njegove umetniške poti, ki pa je zasnovana tako na dejanskosti, kot v interakciji z njegovimi drugimi ustvarjalnimi sledmi.
gostja: Majda Širca, umetnostna zgodovinarka, poznavalka Pasolinijevega opusa, predvsem filmskega
Magda Tušar
Pier Paolo Pasolini, eden največjih evropskih in italijanskih eruditov, vsestranski sodobni mislec in umetnik – letos je minilo 50 let od njegove smrti – je bil in ostaja v mnogih ozirih nedognana, globoka, človeško in socialno občutljiva, kompleksna in angažirana, strastno nemirna, neskončno kreativna osebnost, še vedno izmikajoča figura za bralce, gledalce in interprete njegovega veličastnega opusa. Še vedno je mogoče odkriti nove drobce iz njegovega zamotanega življenja in jih povezati z manj poznanimi verzi, izreki, kraji bivanja …
Tudi okoliščine njegove smrti, uboja, so še ne povsem pojasnjene. Predano in z zanimanjem se je poglabljal v vse, kar se je dogajalo z antagonistično družbeno realnostjo, italijanskim političnim podtaljem, v tisto, kar je v njej ustvarjalo anomalije in zlo, neofašistične ekscese, v ozadja minulih grozot, z rentgentsko natančnostjo je analiziral dramatične spremembe v italijanski povojni neokapitalistični potrošniški stvarnosti … Pri nas, poleg pesmi iz leta 1946, v katerih je tudi nekaj spominskih referenc na Idrijo, kjer je nekaj časa bival kot otrok, v kratkem pričakujemo prevod njegovega na avtobiografskih elementih temelječega gledališkega dela Bastia de stile. V povezavi s Stilno živaljo, kot delo lahko naslovimo v slovenščini, med drugim prepoznava neznosno retoriko, konformizem levice, ki je najslabši takrat, ko ga podpira tudi desnica. Nedavno je izšla tudi knjiga z naslovom Nogomet po Pasoliniju. Njen avtor Valerio Curcio temeljito in dokumentirano osvetljuje Pasolinija v njegovi pristni in intimni človeškosti, predvsem skozi njegov odnos do nogometa, ki je z intelektualno držo, hkrati odsev njegovega razmerja s svetom. Sicer pa se oddaja osredotoča predvsem na filmsko plat njegove umetniške poti, ki pa je zasnovana tako na dejanskosti, kot v interakciji z njegovimi drugimi ustvarjalnimi sledmi.
gostja: Majda Širca, umetnostna zgodovinarka, poznavalka Pasolinijevega opusa, predvsem filmskega
Magda Tušar
Vse epizode