Opis epizode

V oddaji Kulturni fokus se bomo tokrat posvetili temi, o kateri je mogoče bolj malo povedati, saj je njena skrivnostna vsebine prekrita, ždi pod nanosi dolgih tisočletji človeške zgodovine. Tako bo ostalo verjetno tudi v prihodnje, poleg tega pa sodi v območje neverbalne komunikacije.

V Narodnem muzeju Slovenije bodo namreč čez nekaj tednov odprli razstavo, ki bo posvečena 30. obletnici odkritja neandertalčeve piščali iz jame Divje babe in človekovemu ustvarjanju glasbe nasploh. Ker so začetki človekovega ustvarjanja glasbe zamegljeni v davnim preteklosti, ne moremo vedeti, ali mu je, tako, kot nam, ob poslušanju zaigralo srce in razvnelo čustva, vendar sta bila glas in glasba, naj gre za melodične zvoke, šumenje, mrmranje ali petje, v tisočletnih zvočnih pokrajinah, skupaj s telesnim pozibavanjem, gotovo naravno uspavalno sredstvo, vpitje in predirljivi kriki, ki so se razlegali in trgali iz najstarejšega inštrumenta, pa so opozarjali in nosili manj varne pomene in sporočila. Lovska pesem in uspavanka sta ves čas človeške evolucije hodili skupaj. O tem pričajo tudi mlajše arheološke najdbe glasbik, kot je neandertalčeva piščal: koliščarska ropotulja, železnodobna keramična ropotulja, žvenketajočim predmeti železne dobe, panova piščal, glasbila v situlski umetnosti, različni rogovi in nenazadnje univerzalno glasbilo, kot je boben. Glasbila so bila tudi nepogrešljiv del duhovnega in ritualnega življenja ... 

Gosta: mag. Miran Pflaum iz Narodnega muzeja Slovenije, vodja projekta Neandertalčeva piščal, 60.000 let glasbe in soavtor razstave dr. Matija Turk z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU.

Foto: Narodni muzej Slovenije

Magda Tušar