Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirani pravnik Sergej Curanović, rdeča nit pogovora pa njegov prvi roman Dete iz gozda. Pisatelj je pojasnil, da se roman bere na dveh ravneh. Prva se odvija v preteklosti in spremlja pripovedovalčevega pradedka, policijskega inšpektorja, ki raziskuje izginotje profesorja G. ter s pomočjo njegovega dnevnika naleti tudi na skrivnostno dete v gozdu. Druga raven je postavljena v sedanjost in sledi pravniku srednjih let, ki se kot tujec vrne v domovino svojih prednikov, da bi prodal del dediščine. Njegove načrte prekrižata odkritje pradedkovega dnevnika in zaplet s kustosinjo v muzeju. Med njima se razvije ljubezensko razmerje, v katerem na dan pridejo številne skrivnosti – tako iz njune skupne preteklosti kot tudi širše družinske zgodbe. Šokantno odkrijeta, da sta v resnici v sorodu, kljub temu pa ju poveže tudi iskanje resnice. Skupaj celo najdeta dete iz gozda in ga posvojita, kar njuno zgodbo še dodatno poglobi in zaplete. Napetost v romanu se še stopnjuje z vstopom t. i. nemih – skrivnostne skupnosti, skoraj kulta ljudi, ki živijo v gozdu in s svojimi nenavadnimi dejanji burijo duhove med prebivalci mesta. Njihova navzočnost odpira nova vprašanja in dodatno zabriše mejo med resnico in domišljijo. Pisatelj je v pogovoru z Živo Anderluh razkril, kaj je želel s knjigo sporočiti, ter spregovoril o svojem pisateljskem slogu in moči neizrekljivega. Roman namreč temelji na skrivnostih in polovičnih resnicah, ki jih liki postopoma razkrivajo – a hkrati opozarja, da je za nekatere stvari morda bolje, če ostanejo neizrečene. Vljudno vabljeni k poslušanju!
Foto: Maja Žvokelj
Živa Anderluh
Gost tokratne epizode podkasta Jabolka, hruške in knjige je diplomirani pravnik Sergej Curanović, rdeča nit pogovora pa njegov prvi roman Dete iz gozda. Pisatelj je pojasnil, da se roman bere na dveh ravneh. Prva se odvija v preteklosti in spremlja pripovedovalčevega pradedka, policijskega inšpektorja, ki raziskuje izginotje profesorja G. ter s pomočjo njegovega dnevnika naleti tudi na skrivnostno dete v gozdu. Druga raven je postavljena v sedanjost in sledi pravniku srednjih let, ki se kot tujec vrne v domovino svojih prednikov, da bi prodal del dediščine. Njegove načrte prekrižata odkritje pradedkovega dnevnika in zaplet s kustosinjo v muzeju. Med njima se razvije ljubezensko razmerje, v katerem na dan pridejo številne skrivnosti – tako iz njune skupne preteklosti kot tudi širše družinske zgodbe. Šokantno odkrijeta, da sta v resnici v sorodu, kljub temu pa ju poveže tudi iskanje resnice. Skupaj celo najdeta dete iz gozda in ga posvojita, kar njuno zgodbo še dodatno poglobi in zaplete. Napetost v romanu se še stopnjuje z vstopom t. i. nemih – skrivnostne skupnosti, skoraj kulta ljudi, ki živijo v gozdu in s svojimi nenavadnimi dejanji burijo duhove med prebivalci mesta. Njihova navzočnost odpira nova vprašanja in dodatno zabriše mejo med resnico in domišljijo. Pisatelj je v pogovoru z Živo Anderluh razkril, kaj je želel s knjigo sporočiti, ter spregovoril o svojem pisateljskem slogu in moči neizrekljivega. Roman namreč temelji na skrivnostih in polovičnih resnicah, ki jih liki postopoma razkrivajo – a hkrati opozarja, da je za nekatere stvari morda bolje, če ostanejo neizrečene. Vljudno vabljeni k poslušanju!
Foto: Maja Žvokelj
Živa Anderluh
Vse epizode