Opis epizode

Skoraj nikoli nisem podvomil o iskrenem namenu tistih, ki so organizirali kakšno dobrodelno prireditev ‒ predstavo, koncert ali nastop glasbene skupine oziroma izvajalca. Organizatorje motivirajo plemeniti in humanitarni nameni. Enako je z izvajalci in seveda tudi z udeleženci, ki jih pridejo poslušat. Toda kdo je na takem koncertu zares dobrodelen? Izvajalec, ki se odpove honorarju, zagotovo. Brez dvoma tudi organizator, ki zastonj priskrbi prostor in sodelavce ter poskrbi za promocijo. Kar zadeva udeležence, pa pridemo na tanek led. Res je, da brez njih ne bi zbrali sredstev, vendar pa bi bil na drugi strani nekdo, ki se želi udeležiti koncerta določenega izvajalca, že sicer pripravljen plačati določen znesek za vstopnico, naj bo koncert dobrodelen ali ne. Če smo zelo natančni, so na takem koncertu dobrodelniki izvajalci in organizator, udeleženci pa ne vedno; ko se udeležimo dobrodelnega koncerta, ki bi se ga tudi sicer, sta prepričanje in občutek, da smo s tem dobrodelni, lahko nekoliko zavajajoča.
Tudi Jezus s priliko v evangeliju za današnjo nedeljo meri na našo dobrodelnost. Ne le v finančnem pomenu besede, ampak na splošno – ali imamo odprto srce za človeka, ki nekaj potrebuje, človeka, ki je lačen, premražen, ki potrebuje toplo besedo, sočutje, pozornost? Revež Lazar je računal vsaj na drobtine, ki bi padle z bogataševe mize, pa ni dobil niti teh.
Seveda je nevarnost, da bi to Jezusovo priliko preveč poenostavljeno in zoženo razlagali, češ da bo tisti, ki trpi na zemlji, nato poplačan v nebesih, medtem ko bo bogataš kaznovan. Toda bistvo problema ni premoženje, ampak predvsem brezbrižnost, ignoranca, sebičnost in trdosrčnost. Bogataš je poskrbel le zase, se prepuščal uživaštvu, ob tem pa je bil popolnoma brezbrižen do reveža Lazarja, ki je ležal pred njegovim pragom.
Blaženi Anton Martin Slomšek, ki se ga tudi spominjamo na to nedeljo, je izviral iz bogate kmetije in postal škof, vendar je ostal blizu malemu človeku. Ustanovil je društvo gospa za pomoč mladini, še posebno zapostavljenim dekletom. Njegovo srce, odprto za človeka. je zgled solidarnosti.
Toda dobrodelnost ni nekaj, s čimer bi si »zaslužili« nebesa. Jezus je farizejem, ki ljubijo denar, jasno povedal: če ni sočutja, vera ostane prazna. Trdosrčnost je največji greh, ker nas loči od Boga in bližnjega. Zato prosímo Svetega duha, naj nam da mehko srce, polno ljubezni, da bomo odprti za potrebe bližnjih, sočutni, usmiljeni, in da bomo znali izkazati ljubezen.

Andraž Arko