Iskanje podcastPlayer
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prvi
Spoštovane poslušalke in poslušalci, prijetno dobro jutro želim.
Danes je državni praznik Dan Primoža Trubarja. Z razglasitvijo tega dneva za državni praznik je osrednja osebnost slovenske reformacije dobila priznanje. A to se ni zgodilo naključno. Njegov prispevek za slovenski narod je bil zelo velik in zato z gotovostjo lahko rečemo, da ga verjetno ni več Slovenca, ki nebi poznal Primoža Trubarja in njegovih prvih dveh knjig, ki sta tudi prvi dve natiskani knjigi v slovenskem jeziku. A bolj kot o Katekizmu in Abecedariju iz leta 1550, bi se danes zamislili nad tem, kaj je bilo tisto Primoževo gonilo, da je za naš narod napisal kar 28 knjig, ki so nas pripeljale s tiskano besedo med najbolj napredne na svetu. Primož je bil globoko veren človek in motivacijo za pisanje knjig je našel v veri v Boga, katero je odločno zagovarjal in branil. Na drugi strani pa je potrebno omeniti njegovo ljubezen do njemu tako »lubih slovencov«. Njegove knjige so knjige z versko vsebino, ene so bolj pastoralno naravnane, druge spet izobraževalno, tretje cerkveno-organizacijsko. Vse pa imajo skupni imenovalec, ki je kako najbolj približati človeku Boga. Slovenci smo z reformacijo, ki ne nazadnje letos praznuje častitljivo obletnico 500 let, dobili ogromno, lahko bi rekli vse nujno, kar en narod potrebuje za svoj nastanek in obstoj. Dala nam je ime, dala nam je slovenski knjižni jezik, dala nam je zagona, da ne zgolj kot družba moramo skrbeti za svojo domovino, temveč je pri tem dejanju pomemben in potreben vsak posameznik in pokazala nam je kako smo kot posamezniki odgovorni eden za drugega. S tem smo Slovenci kot narod dobili tisto samozavest, ki se rodi iz vere. Približala nam je in v marsičem na novo odkrila Boga do te mere, da se smemo svobodno odločiti po poti življenja kot vernik ali ne. Približati vero na podlagi Svetega pisma, torej Božje besede, je bil glavni cilj reformacije in z njo povezanimi ljudmi. Primoževo ljudstvo, katero je opisal kot dobro, pošteno, zvesto, resnicoljubno, pokorno, gostoljubno in milo, ki se prijazno in lepo vede do vseh, je bilo zanj zelo pomembno in zato razmislek nad njim ne sme ostati površen, ampak globok. Črpati iz njegovih knjig in knjig ostalih protestantov 16. stoletja, nas lahko spodbudi, da spoznavamo same sebe, kar je bil eden od razlogov, da je Primož napisal Katekizem iz leta 1550.
Vsem vam želim lep Dan Primoža Trubarja.
Spoštovane poslušalke in poslušalci, prijetno dobro jutro želim.
Danes je državni praznik Dan Primoža Trubarja. Z razglasitvijo tega dneva za državni praznik je osrednja osebnost slovenske reformacije dobila priznanje. A to se ni zgodilo naključno. Njegov prispevek za slovenski narod je bil zelo velik in zato z gotovostjo lahko rečemo, da ga verjetno ni več Slovenca, ki nebi poznal Primoža Trubarja in njegovih prvih dveh knjig, ki sta tudi prvi dve natiskani knjigi v slovenskem jeziku. A bolj kot o Katekizmu in Abecedariju iz leta 1550, bi se danes zamislili nad tem, kaj je bilo tisto Primoževo gonilo, da je za naš narod napisal kar 28 knjig, ki so nas pripeljale s tiskano besedo med najbolj napredne na svetu. Primož je bil globoko veren človek in motivacijo za pisanje knjig je našel v veri v Boga, katero je odločno zagovarjal in branil. Na drugi strani pa je potrebno omeniti njegovo ljubezen do njemu tako »lubih slovencov«. Njegove knjige so knjige z versko vsebino, ene so bolj pastoralno naravnane, druge spet izobraževalno, tretje cerkveno-organizacijsko. Vse pa imajo skupni imenovalec, ki je kako najbolj približati človeku Boga. Slovenci smo z reformacijo, ki ne nazadnje letos praznuje častitljivo obletnico 500 let, dobili ogromno, lahko bi rekli vse nujno, kar en narod potrebuje za svoj nastanek in obstoj. Dala nam je ime, dala nam je slovenski knjižni jezik, dala nam je zagona, da ne zgolj kot družba moramo skrbeti za svojo domovino, temveč je pri tem dejanju pomemben in potreben vsak posameznik in pokazala nam je kako smo kot posamezniki odgovorni eden za drugega. S tem smo Slovenci kot narod dobili tisto samozavest, ki se rodi iz vere. Približala nam je in v marsičem na novo odkrila Boga do te mere, da se smemo svobodno odločiti po poti življenja kot vernik ali ne. Približati vero na podlagi Svetega pisma, torej Božje besede, je bil glavni cilj reformacije in z njo povezanimi ljudmi. Primoževo ljudstvo, katero je opisal kot dobro, pošteno, zvesto, resnicoljubno, pokorno, gostoljubno in milo, ki se prijazno in lepo vede do vseh, je bilo zanj zelo pomembno in zato razmislek nad njim ne sme ostati površen, ampak globok. Črpati iz njegovih knjig in knjig ostalih protestantov 16. stoletja, nas lahko spodbudi, da spoznavamo same sebe, kar je bil eden od razlogov, da je Primož napisal Katekizem iz leta 1550.
Vsem vam želim lep Dan Primoža Trubarja.
Aleksander Erniša
Spoštovane poslušalke in poslušalci, prijetno dobro jutro želim.
Danes je državni praznik Dan Primoža Trubarja. Z razglasitvijo tega dneva za državni praznik je osrednja osebnost slovenske reformacije dobila priznanje. A to se ni zgodilo naključno. Njegov prispevek za slovenski narod je bil zelo velik in zato z gotovostjo lahko rečemo, da ga verjetno ni več Slovenca, ki nebi poznal Primoža Trubarja in njegovih prvih dveh knjig, ki sta tudi prvi dve natiskani knjigi v slovenskem jeziku. A bolj kot o Katekizmu in Abecedariju iz leta 1550, bi se danes zamislili nad tem, kaj je bilo tisto Primoževo gonilo, da je za naš narod napisal kar 28 knjig, ki so nas pripeljale s tiskano besedo med najbolj napredne na svetu. Primož je bil globoko veren človek in motivacijo za pisanje knjig je našel v veri v Boga, katero je odločno zagovarjal in branil. Na drugi strani pa je potrebno omeniti njegovo ljubezen do njemu tako »lubih slovencov«. Njegove knjige so knjige z versko vsebino, ene so bolj pastoralno naravnane, druge spet izobraževalno, tretje cerkveno-organizacijsko. Vse pa imajo skupni imenovalec, ki je kako najbolj približati človeku Boga. Slovenci smo z reformacijo, ki ne nazadnje letos praznuje častitljivo obletnico 500 let, dobili ogromno, lahko bi rekli vse nujno, kar en narod potrebuje za svoj nastanek in obstoj. Dala nam je ime, dala nam je slovenski knjižni jezik, dala nam je zagona, da ne zgolj kot družba moramo skrbeti za svojo domovino, temveč je pri tem dejanju pomemben in potreben vsak posameznik in pokazala nam je kako smo kot posamezniki odgovorni eden za drugega. S tem smo Slovenci kot narod dobili tisto samozavest, ki se rodi iz vere. Približala nam je in v marsičem na novo odkrila Boga do te mere, da se smemo svobodno odločiti po poti življenja kot vernik ali ne. Približati vero na podlagi Svetega pisma, torej Božje besede, je bil glavni cilj reformacije in z njo povezanimi ljudmi. Primoževo ljudstvo, katero je opisal kot dobro, pošteno, zvesto, resnicoljubno, pokorno, gostoljubno in milo, ki se prijazno in lepo vede do vseh, je bilo zanj zelo pomembno in zato razmislek nad njim ne sme ostati površen, ampak globok. Črpati iz njegovih knjig in knjig ostalih protestantov 16. stoletja, nas lahko spodbudi, da spoznavamo same sebe, kar je bil eden od razlogov, da je Primož napisal Katekizem iz leta 1550.
Vsem vam želim lep Dan Primoža Trubarja.
Spoštovane poslušalke in poslušalci, prijetno dobro jutro želim.
Danes je državni praznik Dan Primoža Trubarja. Z razglasitvijo tega dneva za državni praznik je osrednja osebnost slovenske reformacije dobila priznanje. A to se ni zgodilo naključno. Njegov prispevek za slovenski narod je bil zelo velik in zato z gotovostjo lahko rečemo, da ga verjetno ni več Slovenca, ki nebi poznal Primoža Trubarja in njegovih prvih dveh knjig, ki sta tudi prvi dve natiskani knjigi v slovenskem jeziku. A bolj kot o Katekizmu in Abecedariju iz leta 1550, bi se danes zamislili nad tem, kaj je bilo tisto Primoževo gonilo, da je za naš narod napisal kar 28 knjig, ki so nas pripeljale s tiskano besedo med najbolj napredne na svetu. Primož je bil globoko veren človek in motivacijo za pisanje knjig je našel v veri v Boga, katero je odločno zagovarjal in branil. Na drugi strani pa je potrebno omeniti njegovo ljubezen do njemu tako »lubih slovencov«. Njegove knjige so knjige z versko vsebino, ene so bolj pastoralno naravnane, druge spet izobraževalno, tretje cerkveno-organizacijsko. Vse pa imajo skupni imenovalec, ki je kako najbolj približati človeku Boga. Slovenci smo z reformacijo, ki ne nazadnje letos praznuje častitljivo obletnico 500 let, dobili ogromno, lahko bi rekli vse nujno, kar en narod potrebuje za svoj nastanek in obstoj. Dala nam je ime, dala nam je slovenski knjižni jezik, dala nam je zagona, da ne zgolj kot družba moramo skrbeti za svojo domovino, temveč je pri tem dejanju pomemben in potreben vsak posameznik in pokazala nam je kako smo kot posamezniki odgovorni eden za drugega. S tem smo Slovenci kot narod dobili tisto samozavest, ki se rodi iz vere. Približala nam je in v marsičem na novo odkrila Boga do te mere, da se smemo svobodno odločiti po poti življenja kot vernik ali ne. Približati vero na podlagi Svetega pisma, torej Božje besede, je bil glavni cilj reformacije in z njo povezanimi ljudmi. Primoževo ljudstvo, katero je opisal kot dobro, pošteno, zvesto, resnicoljubno, pokorno, gostoljubno in milo, ki se prijazno in lepo vede do vseh, je bilo zanj zelo pomembno in zato razmislek nad njim ne sme ostati površen, ampak globok. Črpati iz njegovih knjig in knjig ostalih protestantov 16. stoletja, nas lahko spodbudi, da spoznavamo same sebe, kar je bil eden od razlogov, da je Primož napisal Katekizem iz leta 1550.
Vsem vam želim lep Dan Primoža Trubarja.
Aleksander Erniša
Vse epizode