Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
1612 epizod
Dopoldan in pol je magazinsko zasnovana oddaja, ki jo pripravljamo skupaj s sodelavci v uredništvu razvedrilnih oddaj. Oddaja vsebuje raznolike vsebine, ki zajemajo tako svetovalne rubrike, športne reportaže, glasbena glasovanja, kulinarične kotičke, nagradne igre, kulturne napovednike in oglašanja v živo.
Dr. Peter Glasnović je izvrsten poznavalec sveta, ki ga pogosto občudujemo, a ga ne poznamo dovolj. Njegov svet so rastline zahodnega dela Balkanskega polotoka in JV Alp, posebej ljubi tisto, kar zraste v Istri. Zaposlen je na Oddelku za biodiverziteto Univerze na Primorskem Famnit, od koder že vrsto let svoje bogato znanje o rastlinskem svetu širi v mednarodni strokovni in tudi laični prostor, za kar je junija tudi prejel priznanje Prometej znanosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegova prizadevanja in ljubezen do rastlinskega sveta so večplastna, a najbolj »vidna« v obliki Herbarija Univerze na Primorskem, ki vključuje preko 6000 vzorcev rastlin in alg in je bil prav zaradi prizadevanj dr. Glasnoviča leta 2024 vključen v mednarodni register Index Herbariorum, ki združuje več kot 3500 svetovnih herbarijskih zbirk in zdaj ponosno nosi kodo KP, saj je prvi indeksiran herbarij izven Ljubljane in se tako pridružuje štirim indeksiranim herbarijem v Sloveniji. Spoznajmo skupaj z njim ta svet rastlin. Z gostom se pogovarja Nataša Benčič.
11 min 22. 8. 2025
Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško že 66 let organizira letovanja za otroke tako ob morju kot v Trenti. V vseh teh letih je z njimi počitnikovalo kakšnih 24.000 otrok, mnogi med njimi iz družin s finančnimi in drugimi težavami brezplačno. Na kreativno-gledališkem taboru v domu Triglavska roža v Trenti je 17 otrok in mladostnikov in njihove mentorice obiskala Mariša Bizjak, z vodjo doma pa se je pogovarjala Nataša Uršič.
10 min 21. 8. 2025
Že 13 let po vsej Sloveniji pod okriljem Zveze Lions klubov Slovenije poteka projekt Donirana hrana. To je zgodba, ki jo je ta humanitarna organizacija samostojno začela pisati v Celju leta 2012, počasi pa je prerasla v vseslovenski projekt, katerega namen je pri trgovcih zbrati še neoporečno hrano in jo brezplačno predati tistim, ki jo potrebujejo. Z leti je projekt zrastel, potrebe po hrani pa se žal ne zmanjšujejo. Lionsi so se povezali z območnimi združenji Rdečega križa Slovenije, Karitasa in številnimi prostovoljci drugih društev, ki v trgovinah zvečer prevzamejo hrano, ljudem pa jo razdelijo isti ali naslednji dan. V lanskem letu je bilo tako v kar 132 trgovinah na območju Slovenije skupaj zbranih 1384 ton hrane v vrednosti 6,1 mio evrov. V zadnjih šestih mesecih so prostovoljci, ki v projektu pomagajo Rdečemu križu Območne enote Koper v desetih trgovinah zbrali kar 42 ton hrane v knjigovodski vrednosti skoraj 170.000 evrov. Hrano na enak način pobirajo in delijo tudi v Izoli in Ajdovščini. Tam letno zberejo približno 30 ton donirane hrane, podoben je podatek tudi za Rdeči križ Izola. Naš gost je bil Matjaž Poniž, sekretar Rdečega križa - območnega združenja Koper.
8 min 20. 8. 2025
Mlada zasedba »Last pizza slice«, krajše LPS, predstavlja novo skladbo, slavospev ljubezni, Kolpi in poletju. Ljubezenska zgodba se je iztekla, tako da ostaja živa le še v spominih bivših zaljubljencev. Pesem, s katero zasedba napoveduje novi album, nosi naslov Perry.
5 min 18. 8. 2025
Prvo Kraško ohcet so Slovenci v Repnu pripravili leta 1968. Konec meseca bo na sporedu 28. prireditev in tako se bo v Repnu na Kraški ohceti poročil že osemindvajseti par mladoporočencev. Letos sta to Tina Forčič in Thomas Velikonja. O pomenu prireditve in o pripravah nanjo sta spregovorila Vesna Guštin in ženin Thomas Velikonja.
5 min 18. 8. 2025
Manj znano je, da lahko v oporoki dediščino namenimo tudi za dobrodelne namene in da lahko vnaprej določimo izvršitelja te volje. Za takšne primere javnost ne izve, če se prejemniki ne zahvalijo javno za prejeto donacijo iz dediščine. Pred leti se je osrednja zdravstvena ustanova na Tržaškem zahvalila, da jim je pokojnica namenila 150 tisoč evrov. Upokojena učiteljica književnosti je bolnišnicam v mestu Genova pred leti zapustila več kot 20 milijonov evrov. Pediatrični oddelek izolske bolnišnice so lahko prenovili tudi s pomočjo donacije pokojne dobrotnice, ki je preko izvršiteljice oporoke darovala 300 tisoč evrov, kar je bila prva tolikšna individualna donacija v zgodovini izolske bolnišnice. Predstavljamo zgodbo, ki jo je pred smrtjo spisala Stanislava Abram iz Premančana.
8 min 18. 8. 2025
Na Colu nad Ajdovščino že vrsto let obujajo spomin na ročno košnjo. Dogodek organizira Trillek, društvo za ohranitev starih običajev, ki vsakoletno snidenje koscev nadgradi še s kakšno posebnostjo iz nekdanjega vsakdana na podeželju. Letos so se spomnili obdobja, ko so kosce začele izpodrivati prve motorne kosilnice. "Smo sli na senožed in že kosimo, ko je prišel še ta star ata pogledat, kaj delamo. In je rekel, Nace, pejdi v trgovino in vprašaj, če ti jo vzamejo nazaj, to ni neč, poglej, koliko je pustilo trave." (Antn Bajec) "Grozen odpor je bil, premalo je pokosila, prehitro je naredila vse, polno komentarjev je bilo." (Silvester Kobal) "Določeni ljudje nisomogli tega sprejet, so bili zadovoljni, ker so več naredili, apak ni pa bilo tako kvalitetno kot košnja s koso." (Bernarda Kobal) Prve kosilnice v teh krajh so bile legendarne alpinke, izdelane v 60 – ih letih v italijanskem podjetju iz Benečije. Nova dimenzijo kmetovanja, kar so poustvarili tudi prizori v Suhem vrhu.
10 min 16. 8. 2025
Dopisniku iz Beograda Boštjanu Anžinu se izteka drugi zaporedni mandat. V posebnem oglašanju je za Radio Koper opisal številne zanimivosti o življenju in delu v srbski prestolnici. Pa tudi spremembe, ki so se v zadnjem desetletju zgodile v največjem mestu zahodnega Balkana. "Ko sem začel poročati iz Srbije, je bila celo bližje Evropski uniji kot danes," poudarja Anžin, ki je zadnje mesece spremljal enega največjih družbenih in političnih dogodkov v Srbiji, proteste, ki so se začeli po padcu nadstreška v Novem Sadu. Z njim smo govorili tudi o tem, zakaj je s seboj v Beograd (še pred covidom) vzel maske, in izpostavili problem revnih držav, pri katerih okoljska vprašanja niso med prioritetnimi temami. S sogovornikom smo govorili tudi o selitvenem stresu in zaključili z mislijo, kako življenje v tujini človeka obogati. Morda pa je bilo najbolj pomembno vprašanje tisto, zakaj sploh potrebujemo novinarja dopisnika iz tujine? V Slovenijo se Anžin vrača z ženo Janjo, tudi novinarko, in s tremi posvojenimi domačimi živalmi.
28 min 14. 8. 2025
Severna Makedonija je konec julija zaradi obsežnih požarov v bližini Skopja zaprosila za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite. Na pomoč se je odzvala tudi Slovenija. Blizu 60 gasilcev s specialnimi vozili je pomagalo gasilcem in drugim službam v Berovu, sodelovali so pri gašenju velikega požara na planini Goten. Med njimi so bili gasilci s Primorske. Vodjo enote Civilne zaščite za gašenje požarov v naravenm okolju Roberta Škrlja je Mateja Brežan obiskala v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje v Sežani.
14 min 12. 8. 2025
Misel na velikega avtorja domače glasbe Slavka Avsenika živi v njegovih več kot 1000 melodijah. In kje je ansambel Avsenik, leta 1990, nastopil zadnjič? O tem se v prispevku spominja Alfi Nipič. Gospa Rez'ka iz Avsenikove viže pa je letos stara 70 let.
7 min 11. 8. 2025