Pojdite na predvajalnik Pojdite v osnovni meni

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365
Digitrajno izobraževanje
Digitrajno izobraževanje

Ali mi bo uspelo v šoli?

MMC TV

12.02.2026 37 min

Ali mi bo uspelo v šoli?

MMC TV

12.02.2026 37 min

V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje.
V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe.

Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.

  • Eva Pečnik: »V današnji družbi si vreden samo, če imaš nek uspeh, dobivaš neke dosežke,, in mladi stremijo k vplivnežem/vplivnicam, ki prikažejo le najboljše dosežke, iz tega konteksta, ki si mu priča vsak dan, pa se je težko izvzeti.«
  • Patrik Senica: »Vloga staršev je zelo pomembna da tudi oni naslovijo, da si ti tudi okej, ti si v redu, tudi če boš domov prinesel 2 ali 3 in morda usmeriti pozornost v to, da se da vse popravit."
  • dr. Katja Košir: »Vključujočo klimo gradimo prvo s tem, da slišimo in vidimo vsakega otroka v razredu.«
  • dr. Katja Košir: »Učence je treba učiti, kako shajati z raznolikostjo, kaj naredim, ko sem jezen na nekoga, kaj nekomu zavidam – pomembno je učence učiti, kako naj se s temi čustvi spoprimejo na načine, ki za druge niso škodljivi, so spoštljivi.«
  • Patrik Senica: »Učitelj je lahko model želenega vedenja, pričakuje od učencev, da se vedejo na določen način, potem pa sam ravno to naredi in se znese nad učenci – mora tudi učitelj pokazati želeno vedenje pri sebi, da ga učenci vidijo in ga lažje ponotranjijo."
  • dr. Katja Košir: »Šola mora ohranjati vlogo okolja, ki učence nežno sili iz cone udobja – umetna inteligenca to udobje zelo poveča."
  • dr. Katja Košir: »Tako kot otrokom ne damo nevarnega orodja ali avta za vozit, tako se je treba učiti uporabljati tudi orodja umetne inteligence.«
  • Eva Pečnik: »Kdaj je potrebno reči, zdaj pa za to ne bom uporabil umetne inteligence, bom to sam naredil, in se mi zdi, da je na koncu zadovoljstvo, ko naredimo nalogo veliko večje, kot če bi to dali narediti umetni inteligenci.«

Prikaži več
Prikaži manj

Digitrajno izobraževanje

Opis epizode

V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje.
V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe.

Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.

  • Eva Pečnik: »V današnji družbi si vreden samo, če imaš nek uspeh, dobivaš neke dosežke,, in mladi stremijo k vplivnežem/vplivnicam, ki prikažejo le najboljše dosežke, iz tega konteksta, ki si mu priča vsak dan, pa se je težko izvzeti.«
  • Patrik Senica: »Vloga staršev je zelo pomembna da tudi oni naslovijo, da si ti tudi okej, ti si v redu, tudi če boš domov prinesel 2 ali 3 in morda usmeriti pozornost v to, da se da vse popravit."
  • dr. Katja Košir: »Vključujočo klimo gradimo prvo s tem, da slišimo in vidimo vsakega otroka v razredu.«
  • dr. Katja Košir: »Učence je treba učiti, kako shajati z raznolikostjo, kaj naredim, ko sem jezen na nekoga, kaj nekomu zavidam – pomembno je učence učiti, kako naj se s temi čustvi spoprimejo na načine, ki za druge niso škodljivi, so spoštljivi.«
  • Patrik Senica: »Učitelj je lahko model želenega vedenja, pričakuje od učencev, da se vedejo na določen način, potem pa sam ravno to naredi in se znese nad učenci – mora tudi učitelj pokazati želeno vedenje pri sebi, da ga učenci vidijo in ga lažje ponotranjijo."
  • dr. Katja Košir: »Šola mora ohranjati vlogo okolja, ki učence nežno sili iz cone udobja – umetna inteligenca to udobje zelo poveča."
  • dr. Katja Košir: »Tako kot otrokom ne damo nevarnega orodja ali avta za vozit, tako se je treba učiti uporabljati tudi orodja umetne inteligence.«
  • Eva Pečnik: »Kdaj je potrebno reči, zdaj pa za to ne bom uporabil umetne inteligence, bom to sam naredil, in se mi zdi, da je na koncu zadovoljstvo, ko naredimo nalogo veliko večje, kot če bi to dali narediti umetni inteligenci.«

Poglavja:

Vse epizode

15. epizod

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine