Opis epizode

Leta 1702 je slavni Arcangelo Corelli obiskal Neapelj, da bi kot koncertni mojster vodil orkester v neki operi Alessandra Scarlattija. Menda ni zaupal neapeljskim glasbenikom in je s seboj pripeljal dva kolega, violinista Mattea Fornarija in violončelista Giovannija Lorenza Luliera. Njihov gostitelj je kar z lista tako dobro odigral enega njegovih koncertov, da je Corelli presenečen vzkliknil: »V Neaplju pa igrajo!« Ko je pozneje v Scarlattijevi navzočnosti vodil orkester, je imel menda težave pri neki visoki pasaži, ki so jo domačini zlahka odigrali, dokončno pa se je osramotil, ko je neko arijo, ki je bila napisana v c-molu, kar dvakrat začel igrati v C-duru. Anekdota poudarja visoko raven neapeljskih glasbenikov, katerih glasba je predmet nocojšnjega Glasbenega banketa.

Domen Marinčič