Iskanje podcasts
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
4 epizod
Koncertni posnetki stare glasbe, podkrepljenimi z zgodovinskim ozadjem.
V oddaji »Banchetto musicale« se bomo znova posvetili instrumentalnim priredbam operne glasbe od baroka do začetka dvajsetega stoletja. Tovrstne priredbe so bile posebno pomembne pred nastankom posnetkov, saj so ljubiteljem glasbe omogočale izvajanje in poslušanje priljubljenih opernih arij doma in ob najrazličnejših priložnostih zunaj opernih hiš. V obdobju baroka so glasbeniki najpogosteje prirejali dela Jeana - Baptista Lullyja in Georga Friedricha Händla.
85 min 6. 3. 2025
V oddaji Banchetto musicale se bomo danes in naslednji četrtek posvetili instrumentalnim priredbam operne glasbe od konca 17. do začetka 20. stoletja. Tovrstne priredbe so bile še posebno pomembne pred nastankom posnetkov, saj so ljubiteljem glasbe omogočile izvajanje in poslušanje priljubljenih opernih arij doma in ob drugih priložnostih zunaj opernih hiš.
85 min 27. 2. 2025
Italijanska komorna kantata je ena najpomembnejših glasbenih oblik, ki so bile v modi v drugi polovici sedemnajstega in prvih desetletjih osemnajstega stoletja. Veljala je za največji kompozicijski izziv, saj je slikala najbolj rahločutne čustvene odtenke in z žlahtnostjo zgradbe in izraza prekosila sestrsko opero. Alessandro Scarlatti je bil najpogosteje izvajani italijanski skladatelj vokalne glasbe svojega časa. Ustvaril je več kakor šestdeset oper in skoraj sedemsto kantat. Večino jih je napisal za svoje plemiške mecene v Rimu, predvsem za vplivna kardinala Pamphilja in Ottobonija in za švedsko kraljico Kristino. Umetniška srečanja, ki jih je prirejala v svoji palači, so se po njeni smrti razvila v akademijo po antičnem zgledu, ki so ji rekli akademija Arkadijcev. Njeni člani so zagovarjali vrnitev h klasični preprostosti in resnici, zavračali so sodobne zlorabe poezije in se zgledovali po starogrški in rimski bukoliki. Scarlattija so v akademijo sprejeli leta 1706, hkrati z njegovima kolegoma Pasquinijem in Corellijem. Spoštovali ga niso le kot izjemnega glasbenika, temveč tudi kot strokovnjaka za poezijo.
92 min 20. 2. 2025
Cink ali kornet velja za enega najpomembnejših glasbil sedemnajstega stoletja. Drugače kakor pri flavti in drugih pihalih ima cink ustnik, v katerem glasbenik ustvarja vibracije s pomočjo napetosti ustnic, podobno kakor pri trobenti. Ponavadi je izdelan iz lesa, ima šest lukenj, ki jih glasbenik pokrova s prsti, in je pogosto oblečen v črno usnje. Pojavil se je že v desetem stoletju, vrhunec pa je doživel v drugi polovici šestnajstega in prvi polovici sedemnajstega stoletja.
88 min 13. 2. 2025