Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
4 epizod
Koncertni posnetki stare glasbe, podkrepljenimi z zgodovinskim ozadjem.
Salterio je italijanski in španski izraz za oprekelj, ki ga še danes najdemo v Vzhodni Evropi, Severni in Južni Ameriki, Severni Afriki, Srednji Aziji, Indiji, Koreji in na Kitajskem. Pomembno vlogo ima tudi v perzijski klasični glasbi. Nekatera njegova imena izvirajo iz grške besede »psalterion«, ta pa je nastala iz glagola »psallo«, ki pomeni brenkati ali igrati na strunsko glasbilo. Druga imena, na primer »dulcemelos«, opisujejo zvok glasbila. Od tod prihaja angleški izraz »dulcimer«. Spet druge besede se navezujejo na tehniko udarjanja — to so francoski »timpanon«, madžarski »cimbalom« in nemški »Hackbrett«. Ilustracije takih glasbil so v Evropi obstajale že v srednjem veku.
84 min 14. 8. 2025
Angleški kralj Henrik Osmi je znan predvsem po šestih sklenjenih zakonih, ločitvi Anglije od Rima in ustanovitvi svoje lastne državne cerkve s kraljem kot vrhovnim poglavarjem. Toda bil je tudi velik ljubitelj glasbe; pri osmih je dobil prvo lutnjo, igral je razna pihala in glasbila s tipkami, plesal, prepeval in komponiral. V rokopisu z njegovimi skladbami, ki ga hranijo v Britanskem muzeju, se je ohranila tudi glasba drugih avtorjev, ki so jo izvajali na njegovem dvoru. Skupaj z odlomki in priredbami zgodovinskih besedil nas bo popeljala skozi vladarjevo življenje.
89 min 7. 8. 2025
Posvetili se bomo srednjeveški glasbeni obliki conductus, ki nastala na koncu dvanajstega stoletja. Drugače kakor bolj znana motet in organum se ni opirala na že obstoječa besedila ali melodije, je pa veljala za najpomembnejšo obliko, ki je združevala poezijo in glasbo.
70 min 31. 7. 2025
V arhivu frančiškanskega samostana v Novem mestu se je ohranil izvod zbirke Apparatus musico-organisticus Georga Muffata iz leta 1690, ki velja za eno najpomembnejših zbirk za glasbila s tipkami 17. stoletja. V njej je Muffat zbral dvanajst orgelskih toccat in tri variacijske sklope, za katere se zdi, da so namenjeni čembalu.
83 min 24. 7. 2025