Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor: Marjana Stajnko
Joe Valenčič je pustil izjemen pečat v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer živi največ Slovencev, ki so se izselili v Združene države Amerike, bilo jih je okrog 80 000. Valenčič, zgodovinar in kustos, je med drugim pomagal ustanoviti Muzej polke z največjo zbirko harmonik in dokumentov o narodnozabavni glasbi v ZDA. Sodeloval je pri organizaciji kulturnih prireditev, na primer razstav in koncertov skupin iz Slovenije, zbiral je dokumentarno gradivo o znanih Slovencih v filmu, gledališču in televiziji po vseh ZDA in še danes vodi slovensko radijsko oddajo v Clevelandu. Zaradi velikih zaslug za delovanje v narodnostni skupnosti in sodelovanje pri kulturni podobi mesta so ga lani uvrstili v Clevelandsko dvorano slavnih. Konec junija 2023 pa je postal predsednik Slovenske zveze celotnih ZDA. Ne gre pozabiti, da je Joe Valenčič - Jožko, po rodu iz Jelšan, o svojih dosežkih, povezanih s slovensko skupnostjo v Clevelandu, vrsto let predaval tudi v Sloveniji. Avtor filma je Marjan Šrimpf.
Joe Valenčič je pustil izjemen pečat v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer živi največ Slovencev, ki so se izselili v Združene države Amerike, bilo jih je okrog 80 000. Valenčič, zgodovinar in kustos, je med drugim pomagal ustanoviti Muzej polke z največjo zbirko harmonik in dokumentov o narodnozabavni glasbi v ZDA. Sodeloval je pri organizaciji kulturnih prireditev, na primer razstav in koncertov skupin iz Slovenije, zbiral je dokumentarno gradivo o znanih Slovencih v filmu, gledališču in televiziji po vseh ZDA in še danes vodi slovensko radijsko oddajo v Clevelandu. Zaradi velikih zaslug za delovanje v narodnostni skupnosti in sodelovanje pri kulturni podobi mesta so ga lani uvrstili v Clevelandsko dvorano slavnih. Konec junija 2023 pa je postal predsednik Slovenske zveze celotnih ZDA. Ne gre pozabiti, da je Joe Valenčič - Jožko, po rodu iz Jelšan, o svojih dosežkih, povezanih s slovensko skupnostjo v Clevelandu, vrsto let predaval tudi v Sloveniji. Avtor filma je Marjan Šrimpf.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
Dokumentarni portret 80-letnega akademskega slikarja Mira Zupančiča, ki že več kot 50 let živi in dela v New Yorku. Zupančič sodi med najizrazitejše še živeče slikarje v diaspori in je zaznamovan predvsem z impresionističnim in postkubističnim stilom. Svoja dela je razstavljal na več kot 70 razstavah po svetu, od razglasitve samostojnosti Slovenije pa se jih je pri nas zvrstilo 25. Dobršen del dokumentarnega portreta, v katerem nam slikar, kipar, ilustrator, grafik in mojster vitraža zaupa, da je prve poteze povlekel z žebljem po domačem pohištvu, je bil posnet v New Yorku na Long Islandu in v avstrijskem Linzu, kjer je tudi diplomiral. A pot do tja in naprej v ZDA je bila trnova, začenši s pobegom prek državne meje, o katerem je slikar iz Rimskih Toplic pripovedoval, da je šlo za življenje ali smrt. Kamera spremlja slikarja tudi pred njegovo domačijo in ateljejem pri Sv. Emi blizu Podčetrtka, kamor prihaja vsako leto na obisk, saj je izjemno navezan na domačo grudo. V pogovoru se umetnik spominja srečanj s slovenskim kiparjem Francetom Goršetom v Clevelandu, največji pečat pa je pustil seveda v New Yorku med našimi izseljenci – še posebej mu je pri srcu velik vitraž s portretom Barage v slovenski cerkvi svetega Cirila, ki je leta 2016 praznovala 100-letnico. Dokumentarni portret Mira Zupančiča, prejemnika številnih nagrad doma in po svetu, je kot »hvalnica življenju« kot je za umetnikovo delo dejal eden izmen kritikov. Realiziral ga je novinar Marjan Šrimpf.
Dokumentarni portret 80-letnega akademskega slikarja Mira Zupančiča, ki že več kot 50 let živi in dela v New Yorku. Zupančič sodi med najizrazitejše še živeče slikarje v diaspori in je zaznamovan predvsem z impresionističnim in postkubističnim stilom. Svoja dela je razstavljal na več kot 70 razstavah po svetu, od razglasitve samostojnosti Slovenije pa se jih je pri nas zvrstilo 25. Dobršen del dokumentarnega portreta, v katerem nam slikar, kipar, ilustrator, grafik in mojster vitraža zaupa, da je prve poteze povlekel z žebljem po domačem pohištvu, je bil posnet v New Yorku na Long Islandu in v avstrijskem Linzu, kjer je tudi diplomiral. A pot do tja in naprej v ZDA je bila trnova, začenši s pobegom prek državne meje, o katerem je slikar iz Rimskih Toplic pripovedoval, da je šlo za življenje ali smrt. Kamera spremlja slikarja tudi pred njegovo domačijo in ateljejem pri Sv. Emi blizu Podčetrtka, kamor prihaja vsako leto na obisk, saj je izjemno navezan na domačo grudo. V pogovoru se umetnik spominja srečanj s slovenskim kiparjem Francetom Goršetom v Clevelandu, največji pečat pa je pustil seveda v New Yorku med našimi izseljenci – še posebej mu je pri srcu velik vitraž s portretom Barage v slovenski cerkvi svetega Cirila, ki je leta 2016 praznovala 100-letnico. Dokumentarni portret Mira Zupančiča, prejemnika številnih nagrad doma in po svetu, je kot »hvalnica življenju« kot je za umetnikovo delo dejal eden izmen kritikov. Realiziral ga je novinar Marjan Šrimpf.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
Novinar Marjan Šrimpf je ob dokumentarnih portretih zanimivih Slovencev na petih celinah posnel tudi več potopisov. Tokrat boste videli zgodbo s Fidžija, ki je priljubljena turistična destinacija za številne popotnike, predvsem zaradi 322 otokov, od katerih je naseljenih 106. Snemalna ekipa je bila na največjem otoku Viti Levu in posnela več srečanj z izredno prijaznimi domačini. Po značilnem pozdravu bula-bula je bilo treba najprej spiti čaj mate, kar je bil uvod za pot po glavnem mestu Suva in ogled njegovih znamenitosti. Seveda ni manjkala plovba z ladjo do nekaterih rajskih otokov.
Novinar Marjan Šrimpf je ob dokumentarnih portretih zanimivih Slovencev na petih celinah posnel tudi več potopisov. Tokrat boste videli zgodbo s Fidžija, ki je priljubljena turistična destinacija za številne popotnike, predvsem zaradi 322 otokov, od katerih je naseljenih 106. Snemalna ekipa je bila na največjem otoku Viti Levu in posnela več srečanj z izredno prijaznimi domačini. Po značilnem pozdravu bula-bula je bilo treba najprej spiti čaj mate, kar je bil uvod za pot po glavnem mestu Suva in ogled njegovih znamenitosti. Seveda ni manjkala plovba z ladjo do nekaterih rajskih otokov.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
V tem filmu govorimo o nekaterih mestih v Ekvadorju, večina kadrov pa je posnetih na otočju Galapagos, kjer je Charles Darwin udejanil svojo teorijo o nastanku vrst.
V tem filmu govorimo o nekaterih mestih v Ekvadorju, večina kadrov pa je posnetih na otočju Galapagos, kjer je Charles Darwin udejanil svojo teorijo o nastanku vrst.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
Ekipa TV Slovenija- sttudio Maribor. Snemalec Robert Kranvogel in novinar Marjan Šrimpf, je obiskala mlado republiko Zahodno Samoo v Polineziji. Gre za dva malo večja vulkanska otoka, ki sta zanimiva predvsem za popotnike iz Severne Amerike in Avstralije. Samoa ponuja še neokrnjeno naravo, izjemne plaže in sorazmerno nizke cene. Nekoliko večje mesto je le prestolnica Apia, povsod drugod pa so le manjša naselja, kjer žive domačini podobno kot v plemenskih skupnostih, ki jim načeljuje »chif of the village«. Obiskovalci imajo na volje dva hotela visoke kategorije in več turističnih naselij na kolih tik ob obali. Včasih je tam bivanje lahko nevarno, saj je otok jeseni leta 2010 prizadel cunami in je takrat umrlo 1020 ljudi. Cunami so skupaj z našo ekipo pričakovali tudi 11. Marca 2011 po potresu na Japonskem, a na srečo kljub rdečemu alarmu v celotnem Pacifiku visokih valov takrat ni bilo. Tudi o tem in lepotah Samoe govori film naše mariborske ekipe.
Ekipa TV Slovenija- sttudio Maribor. Snemalec Robert Kranvogel in novinar Marjan Šrimpf, je obiskala mlado republiko Zahodno Samoo v Polineziji. Gre za dva malo večja vulkanska otoka, ki sta zanimiva predvsem za popotnike iz Severne Amerike in Avstralije. Samoa ponuja še neokrnjeno naravo, izjemne plaže in sorazmerno nizke cene. Nekoliko večje mesto je le prestolnica Apia, povsod drugod pa so le manjša naselja, kjer žive domačini podobno kot v plemenskih skupnostih, ki jim načeljuje »chif of the village«. Obiskovalci imajo na volje dva hotela visoke kategorije in več turističnih naselij na kolih tik ob obali. Včasih je tam bivanje lahko nevarno, saj je otok jeseni leta 2010 prizadel cunami in je takrat umrlo 1020 ljudi. Cunami so skupaj z našo ekipo pričakovali tudi 11. Marca 2011 po potresu na Japonskem, a na srečo kljub rdečemu alarmu v celotnem Pacifiku visokih valov takrat ni bilo. Tudi o tem in lepotah Samoe govori film naše mariborske ekipe.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
Snemalec Damijan Kranjc in novinar Marjan Šrimpf sta pred dvajsetimi leti snemala prispevke za oddajo Slovenci po svetu v Braziliji. Pri tem sta naključno srečala Vido Vidmar iz Ljubljane, ki je v bližini mesta Ilheus v zvezni državi Bahia zgradila fazendo na kateri se je ukvarjala z zdravilstvom.Pri tem je bila uspešna, saj so obiskovali številni domačini in tudi rojaki iz Slovenije, ki so potrebovali njene usluge. Na Vidinem posestvu je nastal tudi dokumentarni portret VIDENJE VIDE VIDMAR, ki je naletel na precejšnje zanimanje pri gledalcih TV Slovenija februarja 2005.
Snemalec Damijan Kranjc in novinar Marjan Šrimpf sta pred dvajsetimi leti snemala prispevke za oddajo Slovenci po svetu v Braziliji. Pri tem sta naključno srečala Vido Vidmar iz Ljubljane, ki je v bližini mesta Ilheus v zvezni državi Bahia zgradila fazendo na kateri se je ukvarjala z zdravilstvom.Pri tem je bila uspešna, saj so obiskovali številni domačini in tudi rojaki iz Slovenije, ki so potrebovali njene usluge. Na Vidinem posestvu je nastal tudi dokumentarni portret VIDENJE VIDE VIDMAR, ki je naletel na precejšnje zanimanje pri gledalcih TV Slovenija februarja 2005.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
Novinar Marjan Šrimpf je obiskal Šrilanko nekaj mesecev potem, ko jo je prizadel uničujoč cunami. V obnovo se je vključil tudi Rdeči križ Slovenije in prispeval denar za prenovo osnovne šole. Beseda bo tekla tudi o Slovenki Alenki Jelnikar, ki je imela tam tekstilno tovarno in je zaposlila veliko domačink. Videli boste še zgodovinske spomenike in nacionalni park s čredami slonov. Zanimivo je, da je člane ekipe ustavila šrilanška policija, ker so snemali predsedniško palačo, v katero se je med boji s Tamilskimi tigri zaletelo letalo in jo poškodovalo. Po dolgem prepričevanju in brisanju posnetkov so lahko potovanje nadaljevali.
Novinar Marjan Šrimpf je obiskal Šrilanko nekaj mesecev potem, ko jo je prizadel uničujoč cunami. V obnovo se je vključil tudi Rdeči križ Slovenije in prispeval denar za prenovo osnovne šole. Beseda bo tekla tudi o Slovenki Alenki Jelnikar, ki je imela tam tekstilno tovarno in je zaposlila veliko domačink. Videli boste še zgodovinske spomenike in nacionalni park s čredami slonov. Zanimivo je, da je člane ekipe ustavila šrilanška policija, ker so snemali predsedniško palačo, v katero se je med boji s Tamilskimi tigri zaletelo letalo in jo poškodovalo. Po dolgem prepričevanju in brisanju posnetkov so lahko potovanje nadaljevali.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
Dokumentarni film Preganjani na svoji zemlji sta snemalec Zoran Špes in novinar Marjan Šrimpf posnela večinoma v Paragvaju. Obiskala sta avtohtone Indijance globoko v paragvajski džungli, snemala sta tudi pretirano izsekavanje gozdov. Poskušala sta priti v stik s slovensko antropologinjo Mihaelo Sušnik, ki je dobila veliko priznanje tamkajšnje univerze za raziskovalno delo med staroselci. Vendar je bila nedosegljiva, saj je v tistem času obiskala Indijance na območju, kamor z ekipo nista mogla priti. Pač pa sta prišla čez paragvajsko-brazilsko mejo celo brez vizumov, ki so bili za Slovence takrat obvezni. To jima je uspelo s pomočjo voznika paragvajskega ministrstva za kmetijstvo, ki ju je spremljal na snemanjih. Želela sta namreč posneti slapove Iguasu, največje na svetu, kakšnih 40 kilometrov od paragvajsko-brazilske meje. Voznik je s službenim vozilom peljal kar skozi območje hidroelektrarne Itaipu, kjer sicer ni bilo uradnega mejnega prehoda. Vožnja je bila uspešna in snemalec Zoran Špes je iz turističnega helikopterja naredil vrsto izjemnih posnetkov, vrednih 300 dolarjev, kolikor je bilo treba plačati za pol ure letenja nad slapovi. V 50-minutnem dokumentarcu boste lahko videli še vrsto drugih zanimivosti.
Dokumentarni film Preganjani na svoji zemlji sta snemalec Zoran Špes in novinar Marjan Šrimpf posnela večinoma v Paragvaju. Obiskala sta avtohtone Indijance globoko v paragvajski džungli, snemala sta tudi pretirano izsekavanje gozdov. Poskušala sta priti v stik s slovensko antropologinjo Mihaelo Sušnik, ki je dobila veliko priznanje tamkajšnje univerze za raziskovalno delo med staroselci. Vendar je bila nedosegljiva, saj je v tistem času obiskala Indijance na območju, kamor z ekipo nista mogla priti. Pač pa sta prišla čez paragvajsko-brazilsko mejo celo brez vizumov, ki so bili za Slovence takrat obvezni. To jima je uspelo s pomočjo voznika paragvajskega ministrstva za kmetijstvo, ki ju je spremljal na snemanjih. Želela sta namreč posneti slapove Iguasu, največje na svetu, kakšnih 40 kilometrov od paragvajsko-brazilske meje. Voznik je s službenim vozilom peljal kar skozi območje hidroelektrarne Itaipu, kjer sicer ni bilo uradnega mejnega prehoda. Vožnja je bila uspešna in snemalec Zoran Špes je iz turističnega helikopterja naredil vrsto izjemnih posnetkov, vrednih 300 dolarjev, kolikor je bilo treba plačati za pol ure letenja nad slapovi. V 50-minutnem dokumentarcu boste lahko videli še vrsto drugih zanimivosti.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
Novinar Marjan Šrimpf in snemalec Robet Kranvogel sta se mudila tudi v državah Srednje Amerike. Iz Mehike sta se odpravila v Gvatemalo, ki je znana po še delujočih ognjenikih in nekdanjih majevskih naselbinah – te so v zadnjih desetletjih rešili iz objema džungle. Najznamenitejše je mesto iz 1. stoletja Tikal z obrednimi templji in piramidami. Te so zelo dobro ohranjene, zato si jih prihajajo ogledovat popotniki z vsega sveta. Ob majevskih naselbinah mnogi obiščejo tudi vulkane, med katerimi je še posebej priljubljen ognjenik Santa Marija.
Novinar Marjan Šrimpf in snemalec Robet Kranvogel sta se mudila tudi v državah Srednje Amerike. Iz Mehike sta se odpravila v Gvatemalo, ki je znana po še delujočih ognjenikih in nekdanjih majevskih naselbinah – te so v zadnjih desetletjih rešili iz objema džungle. Najznamenitejše je mesto iz 1. stoletja Tikal z obrednimi templji in piramidami. Te so zelo dobro ohranjene, zato si jih prihajajo ogledovat popotniki z vsega sveta. Ob majevskih naselbinah mnogi obiščejo tudi vulkane, med katerimi je še posebej priljubljen ognjenik Santa Marija.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
V filmu je naša ekipa - snemalec Robert Zupanc in novinar Marjan Šrimpf - posnela portreta pesnice Daniele Hliš in okoljevarstvenice Anke Makovec - obe živita v avstralski zvezni državi Tasmanija.
V filmu je naša ekipa - snemalec Robert Zupanc in novinar Marjan Šrimpf - posnela portreta pesnice Daniele Hliš in okoljevarstvenice Anke Makovec - obe živita v avstralski zvezni državi Tasmanija.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
Zanimive zgodbe nekaterih filipinskih otokov, ki jih je obiskala slovenska televizijska ekipa. Od utripa glavnega mesta Manile, preko podob otoka Bohol, kjer se bohotijo čokoladni griči, do otoka Mindenao, kjer v tamkajšnjem zatočišču bivajo endemitski filipinski oziroma opičji orli.
Zanimive zgodbe nekaterih filipinskih otokov, ki jih je obiskala slovenska televizijska ekipa. Od utripa glavnega mesta Manile, preko podob otoka Bohol, kjer se bohotijo čokoladni griči, do otoka Mindenao, kjer v tamkajšnjem zatočišču bivajo endemitski filipinski oziroma opičji orli.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
V dokumentarnem potopisu spremljamo potovanje novinarja Marjana Šrimpfa in snemalca Roberta Kranvogla po Mjanmarju, nekdaj Burmi. Iz Yangona, glavnega mesta te države v jugovzhodni Aziji, sta se popotnika odpravila čez goro Kyaiktiyo in prispela do jezera Inle, pot ju je vodila naprej do starega kraljevskega mesta Bagan in na koncu v nekdanjo prestolnico Mandalaj. Z dokumentarnim filmom potujemo po osrednji Burmi, ki je zaradi svojih izjemnih lepot in znamenitosti največji magnet za številne turiste z vsega sveta.
V dokumentarnem potopisu spremljamo potovanje novinarja Marjana Šrimpfa in snemalca Roberta Kranvogla po Mjanmarju, nekdaj Burmi. Iz Yangona, glavnega mesta te države v jugovzhodni Aziji, sta se popotnika odpravila čez goro Kyaiktiyo in prispela do jezera Inle, pot ju je vodila naprej do starega kraljevskega mesta Bagan in na koncu v nekdanjo prestolnico Mandalaj. Z dokumentarnim filmom potujemo po osrednji Burmi, ki je zaradi svojih izjemnih lepot in znamenitosti največji magnet za številne turiste z vsega sveta.
Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa
Kostarika - bisre srednje Amerike. V tem filmu predstavljamo živalski svet te države, ki smo ga posneli v tamkajšnih rekah, poleg tega pa smo obiskali tud nekaj farm, kjer pridelujejo banane in ananas.
Kostarika - bisre srednje Amerike. V tem filmu predstavljamo živalski svet te države, ki smo ga posneli v tamkajšnih rekah, poleg tega pa smo obiskali tud nekaj farm, kjer pridelujejo banane in ananas.
To je zgodba o Alfredu Brežniku iz Šentjurja, ki je pustil velik pečat med avstralskimi Slovenci v Sydneyju in tudi v domovini. V več kot 60-tih letih življenja »tam doli« je kot uspešen podjetnik in lastnik EMONE pomagal pri delu Slovenskega društva Sydney, pomoči pa ni praktično odrekel nikomur, ki ga je zanjo prosil. Poskrbel je za izdajo pomembnih knjig kot je bila monografija OD SANJ DO RESNIČNOSTI ob 20-letnici samostojne Slovenije za kar si je tudi sam prizadeval v letu 1991. Bil je delegat avstralske konference Svetovnega slovenskega kongresa ob proglasitvi samostojnosti v Ljubljani, pozneje je pomagal organizirati demonstracije v podporo nove RS in uspešno lobiral pri avstralski vladi, da na je Slovenijo priznala kot prva prekomorska država. Kot generalni častni konzul RS v Avstraliji je deloval kar 21 let, postal je ataše slovenske olimpijske reprezentance na OI 2000 v Sydneyju, vseskozi pa si je prizadeval za spravo med rojaki, čeprav ga je po drugi svetovni vojni doletelo marsikaj hudega. Skratka Alfred Brežnik je najboljši primer Slovenca z dušo in telesom v tujini.
To je zgodba o Alfredu Brežniku iz Šentjurja, ki je pustil velik pečat med avstralskimi Slovenci v Sydneyju in tudi v domovini. V več kot 60-tih letih življenja »tam doli« je kot uspešen podjetnik in lastnik EMONE pomagal pri delu Slovenskega društva Sydney, pomoči pa ni praktično odrekel nikomur, ki ga je zanjo prosil. Poskrbel je za izdajo pomembnih knjig kot je bila monografija OD SANJ DO RESNIČNOSTI ob 20-letnici samostojne Slovenije za kar si je tudi sam prizadeval v letu 1991. Bil je delegat avstralske konference Svetovnega slovenskega kongresa ob proglasitvi samostojnosti v Ljubljani, pozneje je pomagal organizirati demonstracije v podporo nove RS in uspešno lobiral pri avstralski vladi, da na je Slovenijo priznala kot prva prekomorska država. Kot generalni častni konzul RS v Avstraliji je deloval kar 21 let, postal je ataše slovenske olimpijske reprezentance na OI 2000 v Sydneyju, vseskozi pa si je prizadeval za spravo med rojaki, čeprav ga je po drugi svetovni vojni doletelo marsikaj hudega. Skratka Alfred Brežnik je najboljši primer Slovenca z dušo in telesom v tujini.
Dokumentarni portret ob 90- letnici Vladimirja Kosa govori o plodnem življenju pesnika, filozofa in misijonarja. Pesnik in nagrajenec Prešernovega sklada pripoveduje zgodbo svojega življenja v vseh podrobnostih in zanimivostih. O tem, kako je živel pred in med vojno v Sloveniji, kako je pobegnil v Italijo in v Rimu diplomiral na teologiji in filozofiji, o tem kako je po posvetitvi odšel med jezuite na Irsko in zatem na Japonsko, kjer je na jezuitski univerzi Sofija predaval filozofijo in učil angleščino, hkrati pa je zbiral denar za revne otroke v sirotišnici v predmestju Tokia. Rdeča nit dokumentarnega portreta je Kosova poezija- njegove pesmi so izšle v 22 zbirkah od leta 1945 do 2014. O Kosu in njegovi poeziji razmišljajo tudi njegovi sodobniki in prijatelji, med njimi pisatelj Zorko Simčič, ki z njim prijateljuje že celih 75 let .
Dokumentarni portret ob 90- letnici Vladimirja Kosa govori o plodnem življenju pesnika, filozofa in misijonarja. Pesnik in nagrajenec Prešernovega sklada pripoveduje zgodbo svojega življenja v vseh podrobnostih in zanimivostih. O tem, kako je živel pred in med vojno v Sloveniji, kako je pobegnil v Italijo in v Rimu diplomiral na teologiji in filozofiji, o tem kako je po posvetitvi odšel med jezuite na Irsko in zatem na Japonsko, kjer je na jezuitski univerzi Sofija predaval filozofijo in učil angleščino, hkrati pa je zbiral denar za revne otroke v sirotišnici v predmestju Tokia. Rdeča nit dokumentarnega portreta je Kosova poezija- njegove pesmi so izšle v 22 zbirkah od leta 1945 do 2014. O Kosu in njegovi poeziji razmišljajo tudi njegovi sodobniki in prijatelji, med njimi pisatelj Zorko Simčič, ki z njim prijateljuje že celih 75 let .
Gotovo ne boste uganili, kdo je bil s premoženjem, ki ga je sam zaslužil, konec 19. stoletja najbogatejši Slovenec in šesti najbogatejši Američan. To je bil Anton Prestopec iz Javorja pri Litiji, ki je odpotoval v Ameriko z dvema dolarjema v žepu. V času zlate mrzlice na Klondiku v Kanadi je našel in izkopal tono in pol čistega zlata – danes po vseh preračunavanjih vrednega okrog 60 milijonov evrov. Toda na koncu je ostal brez vsega. Kako se je to lahko zgodilo, boste izvedeli v pričujočem dokumentarnem feljtonu Marjana Šrimpfa.
Gotovo ne boste uganili, kdo je bil s premoženjem, ki ga je sam zaslužil, konec 19. stoletja najbogatejši Slovenec in šesti najbogatejši Američan. To je bil Anton Prestopec iz Javorja pri Litiji, ki je odpotoval v Ameriko z dvema dolarjema v žepu. V času zlate mrzlice na Klondiku v Kanadi je našel in izkopal tono in pol čistega zlata – danes po vseh preračunavanjih vrednega okrog 60 milijonov evrov. Toda na koncu je ostal brez vsega. Kako se je to lahko zgodilo, boste izvedeli v pričujočem dokumentarnem feljtonu Marjana Šrimpfa.
V dokumentarnem portretu boste lahko videli življensko zgodbo Primorke Anke Makovec, ki je šla s trebuhom za kruhom v Avstralijo. Ustalila se je na otoku Tasmanija, kjer je pred leti skupaj z okoljevarstveniki preprečila, da bi na rekah Gordon in Franklin na Tasmaniji sredi najlepše džungle zgradili hidrocentralo. V filmu pripoveduje tudi o svojih srečanjih z domorodci Aborigini med katerimi je živela dalj časa in sporočala svetu o krivicah, ki se jim godijo. Film sta na Tasmaniji letos spomladi posnela Marjan Šrimpf in Robert Kranvogel.
V dokumentarnem portretu boste lahko videli življensko zgodbo Primorke Anke Makovec, ki je šla s trebuhom za kruhom v Avstralijo. Ustalila se je na otoku Tasmanija, kjer je pred leti skupaj z okoljevarstveniki preprečila, da bi na rekah Gordon in Franklin na Tasmaniji sredi najlepše džungle zgradili hidrocentralo. V filmu pripoveduje tudi o svojih srečanjih z domorodci Aborigini med katerimi je živela dalj časa in sporočala svetu o krivicah, ki se jim godijo. Film sta na Tasmaniji letos spomladi posnela Marjan Šrimpf in Robert Kranvogel.
Dokumentarni portret 80-letnega akademskega slikarja Mira Zupančiča, ki že več kot 50 let živi in dela v New Yorku. Zupančič sodi med najizrazitejše še živeče slikarje v diaspori in je zaznamovan predvsem z impresionističnim in postkubističnim stilom. Svoja dela je razstavljal na več kot 70 razstavah po svetu, od razglasitve samostojnosti Slovenije pa se jih je pri nas zvrstilo 25. Dobršen del dokumentarnega portreta, v katerem nam slikar, kipar, ilustrator, grafik in mojster vitraža zaupa, da je prve poteze povlekel z žebljem po domačem pohištvu, je bil posnet v New Yorku na Long Islandu in v avstrijskem Linzu, kjer je tudi diplomiral. A pot do tja in naprej v ZDA je bila trnova, začenši s pobegom prek državne meje, o katerem je slikar iz Rimskih Toplic pripovedoval, da je šlo za življenje ali smrt. Kamera spremlja slikarja tudi pred njegovo domačijo in ateljejem pri Sv. Emi blizu Podčetrtka, kamor prihaja vsako leto na obisk, saj je izjemno navezan na domačo grudo. V pogovoru se umetnik spominja srečanj s slovenskim kiparjem Francetom Goršetom v Clevelandu, največji pečat pa je pustil seveda v New Yorku med našimi izseljenci – še posebej mu je pri srcu velik vitraž s portretom Barage v slovenski cerkvi svetega Cirila, ki je leta 2016 praznovala 100-letnico. Dokumentarni portret Mira Zupančiča, prejemnika številnih nagrad doma in po svetu, je kot »hvalnica življenju« kot je za umetnikovo delo dejal eden izmen kritikov. Realiziral ga je novinar Marjan Šrimpf.
Dokumentarni portret 80-letnega akademskega slikarja Mira Zupančiča, ki že več kot 50 let živi in dela v New Yorku. Zupančič sodi med najizrazitejše še živeče slikarje v diaspori in je zaznamovan predvsem z impresionističnim in postkubističnim stilom. Svoja dela je razstavljal na več kot 70 razstavah po svetu, od razglasitve samostojnosti Slovenije pa se jih je pri nas zvrstilo 25. Dobršen del dokumentarnega portreta, v katerem nam slikar, kipar, ilustrator, grafik in mojster vitraža zaupa, da je prve poteze povlekel z žebljem po domačem pohištvu, je bil posnet v New Yorku na Long Islandu in v avstrijskem Linzu, kjer je tudi diplomiral. A pot do tja in naprej v ZDA je bila trnova, začenši s pobegom prek državne meje, o katerem je slikar iz Rimskih Toplic pripovedoval, da je šlo za življenje ali smrt. Kamera spremlja slikarja tudi pred njegovo domačijo in ateljejem pri Sv. Emi blizu Podčetrtka, kamor prihaja vsako leto na obisk, saj je izjemno navezan na domačo grudo. V pogovoru se umetnik spominja srečanj s slovenskim kiparjem Francetom Goršetom v Clevelandu, največji pečat pa je pustil seveda v New Yorku med našimi izseljenci – še posebej mu je pri srcu velik vitraž s portretom Barage v slovenski cerkvi svetega Cirila, ki je leta 2016 praznovala 100-letnico. Dokumentarni portret Mira Zupančiča, prejemnika številnih nagrad doma in po svetu, je kot »hvalnica življenju« kot je za umetnikovo delo dejal eden izmen kritikov. Realiziral ga je novinar Marjan Šrimpf.
