Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Nebuloze

Miha Šalehar s poslušalci o družbenih fenomenih.

Avtor: Miha Šalehar

Zadnje

Poslanke in psihoaktivne snovi

28. 6. 2022

Najkrepostnejša stranka domačega borjača, ki nosi kratico SDS, je v Državni zbor vložila predlog zakona, ki bi uvedel obvezno testiranje funkcionarjev na prepovedana sredstva. Vlada je predlog zavrnila z besedami, da ta "ne rešuje celovite problematike vseh psihoaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na vestno, nepristransko in kakovostno opravljanje nalog funkcionarjev". Predlog konservativne stranke, ki slovensko prepojenost z alkoholom redko problematizira, z zakonom zelo verjetno meri na ministra Mesca, ki je pred tedni prvi potegnil okostnjaka iz omare in priznal, da občasno (vendar zmerno) uživa prepovedano psihoaktivno alternativo etanolu, marihuano. Kako pa vi gledate na funkcionarje in uporabo psihoaktivne materije? Naj jim prepovemo vse, tudi alkohol? Naj ostane tako, kot je: ne spodobi se vse, kar je prepovedano, alkohol pa ni droga? Je problem samo služba ali tudi prosti čas? In ne nazadnje: ali res verjamete, da obstaja tesna korelacija med biti kreten in psihoaktivnimi snovmi?

Kam s šolo(ne)obvezno mularijo?

21. 6. 2022

Čeprav naš Instagram sporoča, da z družino živimo neskončne počitnice, se jih v resnici bojimo. Sploh če imamo šoloobvezne sadove ljubezni iz prve triade, ki še niso samostojni, babice in dedke, ki še niso v pokoju in ki morda živijo v drugem mestu ali državi, za nameček pa nam predstojnica ali predstojnik zabičata, da med počitnicami lahko v kosu izkoristimo samo dva tedna dopusta. Potem imamo problem. Pravzaprav vsaj sedem tednov problemov, ker je počitnic letos za devet teh. Počitniške dejavnosti so drage, babice niso vedno na voljo, vas pa pet dni na teden med osmo in peto ni doma. Kaj storite? Koliko vas stane? Imate kakšen konstruktiven predlog? Povsem na koncu pa se moramo žal vprašati še najbolj bogokletno vprašanje: so počitnice nemara predolge?

Kaj pa "tringelt"?

14. 6. 2022

Nekateri lokali in gostišča v zadnjem času uvajajo možnost plačila napitnine s plačilno kartico in to radi tudi namignejo. Pri gospodarski zbornici pravijo, da bodo nezadovoljni in težko ulovljivi delavci v gostinstvu zdaj bolj zadovoljni. Priznajmo pa, da vse skupaj malo diši tudi po ameriški praksi skoraj obvezne/prijazno vsiljene napitnine, ki plačilo strežnega kadra prelaga na končnega porabnika. Tako imenovani tringelt je v naših krajih precejšen tabu, ki po višini zneska niha med golim ničem, nekaj deset centi in lepimi zneski. Nebuloze zanima, kako si vi razlagate tradicijo napitnine. Kakšni so vstopni kriteriji, ki vas motivirajo k temu, da ob devet evrov in petdeset centov visokem računu rečete "kar deset naredi"? Kdaj ste popolnoma tiho in čakate neskončno brskanje za 50 centi? Kolikšen je ravno pravšnji znesek? Ali bi podprli obvezno napitnino?

Spol bitja, ki upravlja lego gusarsko ladjo

7. 6. 2022

Spola in njune družbene vloge se z novimi časi intenzivno spreminjajo. Že uporaba dvojine je za najbolj občutljive lahko sporna. Občutljivosti teme se vse bolj zavedajo tudi proizvajalci dobrin in storitev, za katere se je izkazalo, da so v kontekstu sodobne prebujenosti lahko sporni. V tej maniri je proizvajalec keksov domačica - v prevodu gospodinja - izvedel komunikacijski harakiri: pojmu gospodinja so dodali veznik in ter prilepili kup alternativnih vlog, ki pritičejo sodobni ženski, ki ni samo gospodinja: umetnica, programerka, menedžerka... Seveda se je vsul plaz kritik, saj so keksi ravno s tem eksperimentom na prvo mesto postavili pralni stroj. Trendu prenove dojemanja spolov in njihovih vlog se je priključit tudi danski lego, ki je obljubil, da bo iz svoje ponudbe odstranil spolno pristranskost in škodljive stereotipe. Ob tej zavezi pa niso pojasnili, ali bodo legove gusarske ladje upravljale gusarke ali ljudem podobna bitja, ki bodo v namen korektnosti ostala brez spola in se jim ne bo reklo kapitan ali kapitanka. Kje pa vi najdete spolno pristranskost in školjdive stereotipe? Kak je vaš odnos do tega? Ali je kje meja, ko začnemo pretiravati?

Maturantska molža

31. 5. 2022

Dragi straši, bližajo se mature in valete, primite se za denarnice. Plesne vaje, vstopnica za štiričlansko družino, obleka, čevlji, frizer, umetnica ličenja, umetnica manikure, pedikure ... Če vas bo hčerka prosila za bolj polne ustnice, popustite, na instagramu pravijo, da je to zdaj normalno. Pa nikar ne povejte, da gre za maturo, ker bo dražje. Zakaj? Ker se tako spodobi! Kaj bodo pa ljudje rekli? Paralele s pogrebom ali poroko, ki se ti v življenju zgodita malokrat, vas pa za to na veliko olupijo, se ponujajo same. Kje je smisel takega načina obhajanja konca šole? In ne nazadnje, dragi starši, mladeniči in mladenke: Kako bi lahko bolje porabili jurja ali dva?

Rdeči šolni

24. 5. 2022

Drugačna obravnava političark ima dolgo brado. Tudi seksistični pogled nanje nam ni tuj; še posebno v zadnjem času, ko se je v politiko vrnil koncept tradicionalnega moškega, čigar tri vogale kreda podpirajo žena in vsaj trije otroci. Mnogim smo merili krilo, se spotikali ob vzorec ali torbico, kadar se je opisano razlikovalo od naših predstav o materinski spodobnosti Angele Merkel. In spet se je zgodilo. Predsednica DZ je obula rdeče čevlje in vse je bilo narobe. Na Twitterju so nakladali, da kliče po moški ljubezni; poslanske kolegice so objavile fotografije črnih inačic, ker naj bi bilo tako bolj prav; druge so v znak solidarnosti oblekle rdeče; tretji pa so v rdeči barvi predsednice poiskali ideologijo. Zakaj na spodobnost in sposobnost političark gledamo drugače kot v primeru kolegov moškega spola? In ne nazadnje: kaj je narobe z rdečimi šolni?

Inflacija za telebane

17. 5. 2022

Inflacija je tečna reč. V njeni naravi je, da jo slehernice in sleherniki dojamemo šele, ko je prepozno. Vseeno pa čutimo, da nekaj ni tako, kot je bilo. Kljub temu da nas uradne številke želijo prepričati, da je vse skupaj znotraj par odstotkov obvladljivega, nas pisk POS terminala vsakič polije s hladno prho realnosti. Za isti denar iz trgovine prinesemo skoraj pol manj kot pred dvema letoma; podražitve ključnih izdelkov pa včasih za tri in večkrat presegajo uradne ocene inflacije. Uradna statistika tako postreže s sedmimi odstotki in pol inflacije, v neuradnem življenju pa je samo jutranja kavica dražja za 91 odstotkov, nafta za 66, hotelske sobe pa za 37 odstotkov. Je torej vaša plača res samo par odstotkov manj vredna? Kako se pa vi "borite" z inflacijo?

Dizel in dunajski

10. 5. 2022

Vremena se mračijo, vse se draži, treba bo ukrepati, zato so oči in ušesa usmerjena v tiste, ki nas zastopajo. Očitno pa omenjene in omenjeni nimajo druge pametne ideje za vpliv na ekonomsko krizo, kot da nas pozovejo k odrekanju. Bodoči predsednik vlade nas je pocrkljal s priporočilom, naj jemo manj mesa; predsednica Evropske komisije pa nam je ta teden svetovala, naj znižamo temperaturo v bojlerju, ugasnemo klime in ob nedeljah pustimo avto parkiran. Priporočila so grobo zarezala v naše vrednote. Kultura, ki vidi smisel obstoja v nedeljskem dizelskem izletu, ki je kronan z dunajskim zrezkom, bo taka odrekanja težko osmislila. Kako razumete priporočila mož in žena, ki nas zastopajo? Čemu ste se pripravljeni odreči in kaj ostaja? Kaj bo alternativa dobremu avtomobilu in sočnemu zrezku?

Ustvarjanje vtisa ali Je suis Kardashian*

3. 5. 2022

Prestižne blagovne znamke, ki namigujejo na gmotno preskrbljenost posameznika, sleherniki razgrabimo. Če ne gre po tej poti, nam za potrebe ustvarjanja vtisa, da pripadamo klanu Kardshian, sešijejo in prodajo cele gore ponaredkov. Dilerji nam uvažajo kamione nobel vozil s popravljenimi kilometri, ki potem stojijo pri vaških mehanikih, ker nimamo dveh jurjev za popravilo. Na družbenih omrežjih ustvarjamo vtis, da živimo življenje skandinavskega srednjega sloja; še raje pa tiste, ki nas opazujejo, prepričujemo, da smo lastniki resnega kripto portfelja. Kaj je narobe s tem? Zakaj sirote zapravljamo nerazumne vsote denarja, ki ga nimamo, da ustvarjamo vtis, da ga imamo? Zakaj nas želi Špela s torbico prepričati, da ima odvetniško pisarno in ne minimalne plače?

Demokracija za mladiče

26. 4. 2022

Tik po volilni bitki, kjer smo med težko prebavljivo kampanjo lahko videli, kako neskončno otročje se lahko obnašamo odrasli, Nebuloze preverjajo, če upanje v boljšo demokracijo nemara tiči prav v aktivnem državljanstvu mladih. Po Evropi se že pojavlja trend podeljevanja volilne pravice pri šestnajstih letih. V Avstriji lahko tako "premladi" volijo na vseh političnih nivojih, Nemčija je to pravico zapisala v novo koalicijsko pogodbo, trend pa se pojavlja tudi drugod. Ste za ali proti, da bi volilno pravico podelili adolescentom in adolescentkam? In ko smo ravno pri omejevanju navzdol: bi bilo smotrno, če bi jo omejili tudi navzgor? Avtor: Miha Šalehar

Padle so maske!

19. 4. 2022

Se še kdo spomni začetkov obvezne nošnje mask? Kaj pa tistega imenitne preluknjane kuhinjske papirnate brisače z modro elastiko, ki je postala metafora slovenskega inženirstva in domačijske ekonomije? Pa kamiona, ki se je izgubil? Pa mask na prostem? Pa politikov, ki so jih nosili le, kadar smo jih gledali? Pa priporočenih med rekreacijo po gozdu, kjer so respiratorni cikli bolj intenzivni kot v dolini? Pa raznašalca hrane, ki si jo je snel, ker bureka ni znal prežarčiti skoznjo, in je zaradi tega fasal globo? Preveč je bilo lepega (in manj lepega), da bi jih ob slovesu kar tako pozabili. Nekateri s(m)o se nanje tako navadili, da se od mask težko ločimo. Sploh tisti, ki smo jih nosili nekaj ur na dan. Zato je popolnoma razumljivo, da ob "ukinitvi" nekateri protestirajo. Kajti spodoben človek se lažje ne nekaj navadi kot nečesa odvadi. Sploh pa: zakaj ukinjati nekaj, kar je tako učinkovito, da si še pred mesecem zaradi neuporabe tega prejel bon za izgon med norce in kazen? Kako pa vi prenašate dejstvo, da lahko na pošto zdaj vstopite brez maske? Vas kaj je strah? Če se vam da, nam zaupajte še najljubšo prigodo, vezano na masko.

(Pre)mladi in tik tok

12. 4. 2022

Pritiski vrstnikov so siloviti. Britanska raziskava, objavljena na BBC, je razkrila, da ima vsak tretji otrok med osmim in enajstim letom svoj profil na Tik Toku. In to kljub politiki 13 +. Še več: 16 odstotkov otrok od tretjega do četrtega leta starosti redno pregleduje vsebine te priljubljene platforme. Digitalno domorodstvo se začenja tako rekoč že v vrtcu ali celo prej: zatorej prizori očetov, ki z eno roko potiskajo voziček, z drugo pa malčici tiščijo pred obraz telefon z vsebinami za pomiritev, niso več redkost. Kot tudi ne otroci, ki brez digitalnih pomagal ne morejo ne zaspati, ne jesti, ne živeti. Kot tudi ne mi starši, ki plačujemo dodatne aplikacije, ki nam pomagajo cenzurirati oz. usmerjati vsebine, ki jih v male glave dostavljajo mali ekrani. Kako zgodaj je prezgodaj? Kaj bo devetletnici profil na Tik toku? In kako shajati s pritiski vrstnikov? "Tudi Manca je stara šele osem let, pa je na Instagramu."

Zamenjajmo zastavo! Resno?

5. 4. 2022

Bela, modra, rdeča nič več naša sreča? Junaški diplomat Slovenije je v Kijevu pospravil slovensko trobojnico, ker naj bi vihrajoča v vetrovih vzhoda preveč spominjala na rusko, in po družbenih omrežjih je završalo. Zamenjajmo zastavo! Padli so premnogi predlogi različnih odtenkov, ki se po mnenju avtoric in avtorjev zdijo primernejši za izkazovanje junaške zgodovine druge Švice. Od kranjskega orla nesojenih osvoboditeljev do zeleno-belega namiga, da smo v resnici Savdska Arabija v gozdovih akumulirane biomase. Kako ste pa vi z našo zastavo? Se tudi vam zdi preveč ruska? Premalo prepozavna? Preveč temnomodra, kjer je modra? S kakšno bi pa vi najraje mahali?

Hitra moda ali v omari mi vedno nekaj manjka

29. 3. 2022

Kombinacija spretnih tržnih pristopov, vplivnic in vplivnikov na družbenih omrežjih, poceni delovne sile in naše neumnosti ter brezbrižnosti je silovita. Vsako leto ji uspe proizvesti in prodati 65 milijonov ton oblačil. Evropa je prodajo oblačil od leta 2000 podvojila. Nas dvakrat bolj zebe? Smo dvakrat bolj lepi in lepe? Gre za večinoma nekvalitetno poceni šaro dvomljivih materialov, ki modni naboj in funkcionalnost izgubi v nekaj mesecih. Kje vse to konča, se raje ne sprašujemo. Kdo to proizvede, da je tako poceni, nas ne zanima. Od kod so materiali in kako so potovali, je nepomembno, saj ima take pajkice Kim Kardashian. Nebuloze tokrat o tem, koliko parov hlač, superg, čevljev in koliko jaken je dovolj? Mesečno? Letno? Kdaj ste nazadnje kupili kaj, kar je dražje, ker je trajno in proizvedeno ter prodano na fer način?

Bomboniera! Kdo plača?

22. 3. 2022

V obdobju, ko si krize podajajo roke, so pomemben del novega normalnega vsakdanjika postali tudi vladni bonbončki za blaženje kriz. Še več, ena bolj radodarnih vlad doslej se rada sama pohvali, da je ljudstvu, ki ga ima rada, dala kar celo bonbonjero. Začelo se je z boni za toplice, nadaljevalo z upokojenskimi priboljški, vlada je občutno znižala cene goriv, pred volitvami dobimo še energetske bone za ogrevanje, cyberbone za starejše, pa še kaj se bo našlo. Pred dnevi je minister Vrtovec tvitnil, da so vladni interventni ukrepi več kot razpolovili februarsko položnico za elektriko. Všečni in naravnost sanjski so darovi z neba, ki se jim človek težko odreče. Kako se pa vi počutite ob hitropoteznem bonbonjenju zadnjega časa? In predvsem: kako gledate na dosledno uporabo besedne zveze "vlada je dala"?

Toaletni papir 2.0. Ste pripravljeni?

15. 3. 2022

Zgodovina se ponavlja s prehitrim tempom. Natanko pred dvema letoma smo kopičili toaletni papir in testenine. Zgodila se nam je pandemija. Ko je ta ravno začela popuščati, je v instinkt preživetja dregnila ruska invazija na Ukrajino. Testenine so (p)ostale zgodovinska konstanta, kopiči se drugo krizno materijo: zlato, kurilno olje, gotovino v ustrezni valuti, dizel, kriptovalute in sorodne temelje golega preživetja. Kako se pa vi opredeljujete do priprav na morebitno kataklizmo, ki nam jo prinaša življenje? Kaj vas najbolj skrbi in kako je najbolj pametno poskrbeti zase?

Resnica bije bitko s propagando. In obratno

8. 3. 2022

Na ukrajinskih tleh divja vojna, ki pa ni omejena samo na omenjeni tloris. Del hibridne vojne je tudi bitka za informacije in interpretacije. Zahod je zatemnil Ruse, Rusi so zatemnili zahod. Prvi in drugi se ne poslušamo več. Na netu se nič več ne najdemo, profili "sovraga" na Twitterju in Facebooku so zaklenjeni. Konsenz je, da so njihove informacije škodljiva propaganda, tiste, ki jih še lahko beremo, pa uporabna resnica. Pri njih je obrnjeno. Hoteli ali ne, postali smo del informacijske koalicije. Kako v časih neštetih virov informacij graditi svojo predstavo o svetu? Kdo govori resnico? Kdo razpečuje propagando? Po kakšnem ključu se o škodljivih in neškodljivih informacijah odločajo uprave velikih družbenih platform? So socialna omrežja, ki kot po tekočem traku zapirajo "škodljive" profile, še orodje demokracije, kot smo jih razumeli na začetku, ob arabski pomladi? O tem in še čem v Nebulozah plus s profesorjem komunikologije dr. Dejanom Verčičem.

Globaloze: Kaj vas najbolj skrbi?"

1. 3. 2022

Nebuloze so tokrat Globaloze. Prvič po drugi svetovni vojni so na naslovnicah medijev uporabili besedno zvezo tretja svetovna vojna. Senzacionalistično preko vseh meja, bi lahko rekli, a žal smo se v zadnjih dveh letih na šokantne predaje štafet med starimi in novimi normalnostmi že navadili. Kljub vsemu pa najnovejša normalnost, ki med drugim prinaša tudi idejo totalne vojne, vse skupaj silovito preseneča, misli na bližnjo prihodnost pa nihajo med "saj ne bo nič" in "kam lahko pobegnem". Da vam bomo tudi na Valu 202 lahko predstavili najboljše razlage postkovidne normalnosti na posteljici ukrajinske krize, nam, prosimo, zaupajte: kaj pa vas najbolj skrbi?

Slovenka obeh let

22. 2. 2022

Izbor za Slovenko leta se je letos izrodil v komedijo leta, ki je odmevala po družbenih omrežjih. Po napačnih kulturnikih, profesoricah, novinarkah, sodnikih smo dobili še napačno Slovenko leta. Iz tega je mogoče sklepati tudi to, da obstajajo napačni državljani in državljanke. Ker bi Nebuloze rade presegle napačne delitve, vas prosijo za pomoč. Sestavite fikcijsko osebo z naborom lastnosti, do katere bi se pozitivno lahko opredelili vsi. Slovenca in Slovenko leta. Kaj leta, dveh let. Obeh let. Ker v resničnem svetu oseba, ki bi slovenski mehurček tviterja poenotila, ne obstaja, si jo mirno lahko izmislite.

Glejte ga, kakšno plačo ima!

1. 2. 2022

Domačijska folklora pravi, da človeka ne moreš z ničemer tako očrniti, kot če objaviš višino njegove plače. V naših dolinah je to ljudska šega z dolgo tradicijo. Če ti kdo ni všeč, družabnemu omrežju poveš, da dobi več, kot menimo, da si zasluži. In za preveč je po lokalni definiciji dovolj le malenkost več. Sploh politika nadvse rada obračunava na ta način. Pokličeš zvestega novinarja in mu naročiš, naj objavi osebni dohodek konkurenta, ki se ga bojiš. Bruto, če se le da, da bo številka večja. Traparija, boste rekli, a v resnici je praksa vredna razmisleka. Nekdo, ki želi javno mnenje manipulirati s "previsoko" višino osebnega dohodka tistega, ki ga blati, sklepa, da nas tak podatek na neki poseben način gane. In priznajmo si, gane nas. Imate kako zanimivo tezo, ki bi nam pomagala razumeti, kaj je tako ganljivega na treh, štirih ali šestih jurjih?

Vstaja energentov

25. 1. 2022

Najprej so prišli po goriva. Tako bi se lahko glasil uvod v distopično zimo krize energentov. Začelo se je z vladno deregulacijo goriv, ki so iz pandemičnih nižin enega evra zrastla v nebo, nadaljuje se z rekordnimi cenami položnic za ogrevanje. Jesenice so že vstale, preostali jih za zdaj še stoično plačujemo. Vlada pravi, da na cene ne more vplivati, verjetno bi se z njo strinjala tudi bruseljska centralna komanda. Končni odjemalci čarovnij nevidne roke trga in njenih "regulatorjev" pa ničesar več ne razumemo. Na eni strani je neomajna vera v čudežnost trga, na drugi pa energetski boni za šibke, ki spominjajo na sovjetske partijske manevre. Da o kruhu, katerega spodobnejši kosi danes presegajo pet evrov za kilogram, ne izgubljamo besed. Kako si pa vi, ki so vas v osmem razredu namesto o delovanju politično-gospodarskih elit raje učili o meristemskih celicah v steblih dvokaličnic, razlagate globalno in lokalno ozadje položnic za energente?

Slikarji in violinisti, mirno!

18. 1. 2022

V tednu, ko je Ministrstvo za kulturo (že spet) odtegnilo sredstva več kulturnikom in kulturnim ustanovam z izjemno tradicijo in opusi, se je minister za vojne rabote pohvalil, da naša vojska z zaposlovanjem podpira številne vrhunske športnike in da z Olimpijskim komitejem pravkar tehtajo možnost, kako bi jih v vojski zaposlili še več. Med njimi tudi mlade perspektivne športnice in športnike. Vse lepo in prav, toda ob tako različnih pristopih dveh ministrstev in ministrov se nehote ponuja provokativno vprašanje: zakaj v Slovenski vojski ne zaposlimo še perspektivnih in vrhunskih umetnikov? Zakaj ene, ki svojega truda ne morejo unovčiti na trgu, vidimo kot parazite; druge, ki jih tare podoben problem, pa podpiramo s službami v javnem sektorju, v katere praviloma ne hodijo? In spet: koga vse bi lahko po enakih vatlih zaposlili v različnih javnih službah?

Far, rabin in imam srečajo vesoljko

11. 1. 2022

Decembra je ameriška vesoljska agencija Nasa ustanovila delovno skupino znanstvenikov in duhovnih strokovnjakov različnih religij, ki bo skušala dognati in napisati protokole za trenutek, ko bomo ugotovili, da nismo sami v vesolju. Za stik. Pravijo, da se lahko zgodi čez sto let, lahko pa prihodnji teden. Pri stotih milijardah zvezd samo v naši galaksiji, ki je del naslednjih stotih milijard galaksij, je ideja, da smo sami, matematično precej naivna. Zato so far, rabin in imam že sklenili, da konflikta med vero v vesoljce in Boga ni. Preostala navodila za uporabo spoznanja o vesoljkah in vesoljcih bodo na voljo do konca prihodnjega leta. Nasin projekt zveni kot vic, čeprav je vse res, ponuja pa dobro platformo za razmislek. Si lahko predstavljaš, da boš prav ti tista ali ti tisti, ki naletiš na nezemeljsko bitje? Kaj bi mu v tem norem letu povedala, ko te vpraša, kje je in s kom ima opravka?

Čiki, kile in ostale prelomljene zaobljube

4. 1. 2022

Čas ledvenega špeha, kot rečemo prvim dnem leta, tradicionalno pripada prelomljenim novoletnim zaobljubam. To so dnevi, ko se zavemo, da še naprej kadimo, jemo, pijemo, lažemo, igramo vlogo žrtve, ... in da so minili že štirje dnevi leta, ki je obetalo, mi pa še vedno nismo začeli teči, brati, bolj zgodaj vstajati ... Zavedamo se, da so spremembe nujne. Sploh zdaj, ko smo živeli in preživeli poučno leto 2021. Toda kako bomo v nekaj boljšega spremenili svet, če ne zmoremo niti sebe? Zakaj so spremembe tako naporne, da jih tudi silvestrske zaobljube ne pričarajo, in kako jih vendarle doseči, nam bo povedala športna psihologinja dr. Tanja Kajtna.

Če se ne da z avtom, ne grem!

14. 12. 2021

Z avtomobilom imamo pri nas poseben odnos, nekateri se iz spoštovanja do germanskih inženirjev pri vstopu v posvečen prostor za volanom celo preobujejo v copate. Radi jih imamo. Tako radi, da se petina slovenskih voznic in voznikov z avtomobili vozi po opravkih, ki so krajši od kilometra. Tako radi jih imamo, da so mesta in primestni zaselki samo še neskončni tlorisi pločevine, s katero sebi in okolici dokazujemo, da nam gre dobro. Da smo avtomobilska družba, si dokažemo tudi vsakič, ko je sneg; saj se površine za pešce in kolesa v povprečju očistijo dobrih 24 ur za cestami. Kaj nam pa bodo, če imamo avto? Povejte, kaj bi se moralo zgoditi, da bi šli v trgovino, ki je kilometer in pol od bloka, peš ali s kolesom, če že v službo ne gre?

Oglasni "reket" digitalnih platform

7. 12. 2021

Oglasi na spletu postajajo vse bolj agresivni, abotni in pretirano prisotni. Youtube ti med ogledom filmčka o smučanju ali ribolovu v istem dnevu še enajstič postreže z Bizovičarjem in Pacom, čeprav si ju že sit. Ko ugotoviš, da je edini način, da se Lada in Paca znebiš, vplačilo naročnine ali nakup plačljive verzije, postane jasno, na kakšni ideji temeljijo te rabote. V resnici ti z oglasi namenoma nasilno težijo, da ti lahko proti plačilu ponudijo zaščito pred njimi. Mafijske združbe jugoslovanskega porekla tej tehniki reševanja problemov, ki ti jih vsilijo same, rečejo "reket". V resnici pa gre za paradoks: platforme računajo oglaševanje prodajalcem, da vam gredo z oglasi na živce, da kupite vsebine brez njih!? Pa naj razume, kdor more. Kaj vse ste že plačali, ker so vam šli oglasi na živce? Koliko na mesec ste pripravljeni dati za izkušnjo pametnega telefona brez oglasov?

Najprej štal`ca, pol pa ...

30. 11. 2021

Stanovanje so slabe sanje. Sploh v Ljubljani, kjer kvadrati žanjejo rekorde in se tudi enote socialističnih blokov vzpenjajo prek treh stotakov po tisoč. Mladi z relativno dobrimi plačami gledajo v tla, ko jim na banki povedo, da ne bo šlo, ali pa omedlijo, ko jih obvestijo o višini mesečnega obroka. Samski, prekarni, za kredit prestari in podobno zavoženi primerki izpadejo iz igre za kvadrate varnosti že v štartu. Med tem gredo na drugem koncu mesta luksuzne enote za pol milijona in več kot vroče žemljice. Cene pa rastejo. Tudi v okolici mest. In bodo še rasle. Kako vi razumete stampedo cen nepremičnin? Imate kako idejo, kako priti do sedemdesetih kvadratov sreče, na da bi zanje žrtvoval življenje? Ker v resnici ga!

Martin Krpan in sestrina QR-koda

23. 11. 2021

Lokalni mit pravi, da tod živeči od nekdaj kršimo pravila. Že od takrat, ko je Martin Krpan tovoril angleško sol, čeprav je vedel, da to ni prav. Tudi mi vemo, da je zelo zelo narobe, če kršimo pravila epidemije. Pa jih. Skoraj vsi. In skoraj vsak na svoj način. Če bi jih spoštovali, danes ne bi bili, kjer smo. Samo zasačena zdravnika naj bi izdala 10.000 lažnih potrdil, da o sestrinih QR-kodah, obdelavi fotografij, ponarejenih SMS-ih in odvisnikih, ki so se cepili namesto nas, ne govorimo. Velika množica na tak način vsak dan hodi mimo pravil. Premajhna, da bi jo lahko imenovali peščica. To smo mi. Prva oseba množine. Zato bodite iskreni in povejte, kako ste vi prevarali sistem? Kako ga kršite? In kako shajati z idejo, da smo vsi po malem vsak svoj delček v plazu razlogov, da imamo stanje, kakršnega imamo? Vam je že kaj žal?

Kje mi to živimo?

16. 11. 2021

V zadnjih tednih se ne stopnjuje samo epidemija, ampak tudi afere, na katere smo v primerjavi z virusom postali tako rekoč imuni. Bizarna kadrovanja, upravljanje epidemije ob pomoči poklicnih ljubimcev, prisluhi s sodniškimi testisi in podobno si sledijo s silovitim tempom; na koncu pa človek izve še to, da je Tone solarni vizionar energetske prihodnosti in da ni več Janezov. Narobe svet. Smo bili od nekdaj banana republika ali smo to postali čez noč? Kaj pa če so res vsega krivi mediji, Šarec in avtorica sovice Oke? O tem, kje živimo, smo govorili s prekaljenim poznavalcem hitropotezne zgodovine Alijem Žerdinom, novinarjem časopisa Delo.

Kako visoko leta vaša kulinarika?

9. 11. 2021

V Ljubljani poleg vrha tretjega vala poteka še evropski simpozij hrane, na katerem bodo Michelinovi lavreati in lavreatke s poznavalci in poznavalkami razmišljali o hrani v čudoviti trajnostni prihodnosti. Ker sta za nami skoraj dve leti karanten, ki so iz ljubega dolgčasa skovale nov trend objavljanja domačih kuharskih mojstrovin na družbenih omrežjih, je Nebuloze zanimalo, kakšen je vaš novopečeni odnos do kulinarike. Je polmer zrezka ali pice še vedno ključna vrednota? Na kakšni višini leta vašemu okusu ljuba kulinarika? Kakšna (ne katera!) je za vas "dobra gostilna"? Ali drži, kar pravi Andrej z Gorenjske, da jih je "vse manj"?

Še pomnite prvega?

2. 11. 2021

Še pomnite, kako apokaliptično ste se počutili v marcu 2020: toaletni papir, testenine in buteljke na rezervi, namestitev zooma, kruh z drožmi ter igranje kitare na balkonu? Po letu in tri četrt smo po eni strani utrujeni in naveličani, po drugi pa prekaljene stare borke in borci, ki tegobe, ki nam jih bogovi mikrobiologije in okorni ukrepatorji mečejo na pot, obvladujemo s stoičnim sarkazmom. Kaj vam pomeni morebiten nov lockdown, ki se zna spet zavleči? Kako čutite ob njem? S kakimi strategijami se spopadate s to idejo?

Epidemija neprevzemanja odgovornosti

26. 10. 2021

Politična odgovornost je postala le še nostalgičen spomin na naivne čase odstopanja zaradi sendvičev. Prevzame je nihče več, ker ni potrebe, ker vsi verjamejo da "delajo dobro". Nebuloze razmišljajo, da popolnoma odsotnost prevzemanja odgovornosti najverjetneje izvira iz pomanjkanja znanja in tehnike. Spoštovane in cenjeni, prosimo vas, da delite z njimi vaše osebne prigode, ki so vas kdaj v življenju vodile v to, da prevzamete odgovornost. Kako ste to storili, ko ste zamudili v služno, ko so vas dobili na laži, ko ste izsilili prednost, napihali policistu, parkirali na mesto za invalide...? Hvala za zgodbe. Hvaležni vam bodo!

Boste letos jedli ali se boste greli?

19. 10. 2021

Kdor je bil zadnje čase na bencinski črpalki, je ugotovil, da je vrag cene odnesel v nebo. Za tretjino se bodo podražili tudi drugi energenti. Dobro obveščeni viri pravijo, da je med njimi tudi bukovina. Tem trendom med drugimi sledi blagajna v lokalni trgovini. Vse se draži, a ostanimo pri energentih. Ali bomo temu rekli energetska kriza, koronska inflacija ali kaj tretjega, še ne vemo, se pa dogaja in bojimo se, da je to šele začetek. Nebuloze tokrat preverjajo, ali že imate družinsko ali osebno strategijo za cenovno vnebovzetje energentov? Peč na drva? Kolektivna vožnja v službo? Električni avto? Izolacija? Selitev?

Družabna omrežja in duh časa

12. 10. 2021

Kriza nezaupanja se poglablja. Nihče več nikomur ne verjame. Ljudje klasične medije obtožujejo laganja, zavajanja in manipulacije v imenu ekonomskih in političnih centrov moči. Včasih po pravici, včasih po krivici. Mnogi zato po resnico bežijo na družbena omrežja, kjer je vse res – kjer je tudi zemlja lahko ravna in kjer bolezni zlahka ne obstajajo, če za potrebe teze zbereš dovolj sledilcev/všečkov/pozornosti. Z novinarjem Lenartom J. Kučićem se bodo Nebuloze teden po padcu Facebooka pogovorile o tem, kak je v teh čudnih časih potencial družbenih omrežij. Za dobro. In za slabo. Kaj pa vi mislite?

Koliko nakupovalnih središč je dovolj?

5. 10. 2021

Ljubljanski mestni svetniki so odobrili graditev še enega nakupovalnega središča. Očitno potrebujemo vsaj še eno. Saj veste: temu pritrjujeta ponudba in povpraševanje, bodo rekli, če jih boste vprašali. Tudi sicer se Slovenke in Slovenci ponašamo z nadpovprečnim številom nakupovalnih površin na glavo prebivalke ter smo v samem evropskem vrhu. Nebuloze tokrat premišljujejo to tipično župansko vizijo slovenskega blagostanja in vam tokrat zastavljajo vprašanje, na katero bo sicer odgovorjeno, ko bo, žal, prepozno: Koliko nakupovalnih središč še potrebujemo? Kdaj jih bo dovolj?

Brokolijeva juha, čelada in PCT

21. 9. 2021

Ne bom se cepil! Ne bom se testirala! Ne bom nosil maske! Ne bom prebolela! Ne bom upoštevala priporočil! Ne bom v karanteni! Ne bom se držala pravil! Bodimo iskreni, takšne ideje obhajajo nas same, čeprav raje s prstom kažemo na druge. Je pa nespoštovanje vseh naštetih priporočil in zapovedi, ki so nam na voljo, bolj kot ne razlog, da smo, kjer pač smo. Vse skupaj zelo spominja na odnos med starši, ki vedo, kaj je dobro, in otrokom, ki noče jesti solate, brokolijeve juhe in odločno odklanja čelado, ko gre v tretji razred s skirojem. Zatorej Nebuloze predlagajo vzporednico: Kako otroke prepričate, naj jedo solato? Kako jim dopoveste, da je čelada na skiroju prava odločitev? Kako ste dosegli, da si zvečer umijejo zobe, ker je zanje dobro? In pa, da ne pozabimo, kako bi po tej analogiji učinkovito prepričali ljudi, naj sprejmejo eno do možnosti zaščite sebe in drugih?

Ne covid, vse me moti

14. 9. 2021

V neki soseski stanovalce blokov motijo glasni otroci v na novo zgrajenem kolesarskem parku in bi raje videli, če bi bili doma za računalnikom, kamor spadajo; v drugi jih spet moti mladina, saj so prenovili igrišče, poleg postavili klopce in so zdaj pač tam; na Obali ljudi motijo turisti v kopalkah, nekje drugje so problem delavci, ki bodo prišli od drugod osvajat njihove hčere; sosedo nad nami moti, kadar kadimo na balkonu; soseda pod nami pa naši otroci, ki za njegov okus hodijo preveč po petah ... Vse nas moti, še do električnih skirojev in bluetooth zvočnikov nismo ravnodušni. Ko človek bere, kaj vse ljudi moti, si ne more kaj, da ne bi pomislil, da so male in velike stvari, ki nas motijo, v resnici temelj naših osebnih mizerij. Da ne bomo samo o pandemiji, jo danes izločimo. Kaj poleg covida bi moralo najprej izginiti iz vašega življenja, da bi bilo popolno? Kaj pa vas najbolj moti?

Se bomo z zakoni naučili manir?

7. 9. 2021

Odnos med demokratično izvoljenimi in demosom se je v zadnjem času stopnjeval do te mere, da je vlada sprejela predlog za uveljavitev glob za nedostojno vedenje do nekaterih uradnih oseb. Poslanka, ki takšno uzakonjanje kulture dialoga podpira, ukrep utemeljuje s stavkom: “Ker se nič ne zgodi, si ljudje čedalje več dovolijo.” Če boste uradni osebi na ulici na nedostojen - karkoli že to pomeni - način povedali, kar si mislite, vas čaka med 500 in 1000 evri globe. Ali res potrebujemo tak zakon ali samo več manir? Imate kako idejo, kako umiriti žogo med “nami” in “njimi”?

Padla je štirica, nikoli ne bom zdravnica!

31. 8. 2021

Zadnja leta je mogoče slišati mnoge zgodbe o tem, da se otroci ne morejo vpisati tja, kamor si želijo, ker imajo "preslabe" ocene. "Moj ni prišel na grafično oblikovanje!? Ker je prav dober, je lahko na oblikovni šoli vpisal samo fotografijo, ki pa ga ne zanima," je pred dnevi potarnala mati. "Naša ima petice in samo eno štirico, pa ni prišla tja, kamor si je želela," hlipa razočarani oče. Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Absolutne petice imajo prosto izbiro, medtem ko lahko mnogi z malenkost slabšim uspehom upanje na medicino, pravo in kar je podobnega opustijo. So res samo odličnjakinje in odličnjaki tisti material, ki generira bodočo intelektualno elito? Je prav, da prihodnost mladini v veliki meri zabetoniramo že pri norih petnajstih? Vidite kakšno pametno alternativo?

Skozi rdečo v desno?!

24. 8. 2021

Dobili smo nov zakon, da smo lahko na par semaforjev izobesili znak, da lahko zavijete pri rdeči luči desno, če tako želite. Če te želje ni, lahko tudi stojite. In ker nam pod Triglavom nikdar ni prav, se je spet vsul plaz kritik. Eni tarnajo, da je premalo takih semaforjev. Drugim se zdi, da jih je preveč, ker je vse skupaj itak odveč. Tretji pravijo, da ni prav, ker zavijanje v desno ni obvezno. Takih, ki bi v tem videli karkoli uporabnega, praktično ni. Vsaj na družbenih omrežjih. Nebuloze tokrat zanima vaš pogled na prometno protislovje, ki kljub odločni rdeči dovoljuje, da zavijemo desno, če želimo.

Slačilnica VS kavč

17. 8. 2021

Letošnje olimpijske igre so poleg dobre bere barvnih kovin povzročile tudi silovite erupcije javnih čustev. Pozitivnih in negativnih. Kdor na družbenih omrežjih ni objavil točnih geografskih koordinat, kje je jokal ob kaki kolajni, je poletje vrgel stran. Bolj kot so se kovine žlahtnile, globlja je postajala navidezna vez med tistimi, ki se potijo pod našo zastavo, in javnostjo, ki je začela verjeti, da ti in te zmagujejo, ker oni navijajo. Uspehom je sledilo patetično obdobje vaških športnih zased oziroma sprejemov, kot se jim reče v bolj korektnem žargonu. Vsak, ki je imel pet minut časa, je pristavil svoj lonček pozornosti ali mnenja in še tukaj smo se spet skregali. Košarkarji so šli - raje kot na sprejem, k politikom in pred navijače - plesat s Severino. Mnogi so tiste, ki so jih še včeraj ljubili, nemudoma obsodili. Kakšna je po vašem mnenju dolžnost športnika do javnosti in nenazadnje države? In kaka je dolžnost javnosti in države do športnikov?

Ta zelena mladina me prevzame ...

20. 7. 2021

Po vodnem referendumu smo se na hitro poklonili konsenzu, da mlade zanimajo zelene teme. Upanje, ki smo ga investirali v delnice ideje, da na mladih trajnostni svet stoji, je končno obrodilo tantieme. Nismo ga vrgli stran. Recikliralo se je. Nebuloze se bodo tokrat zapodile med tiste, na katerih svet stoji, in preverile, kako globoko je zelena misel v resnici vsajena v mlade duše zelene prihodnosti. Je zeleno zgolj všečna drža, ki ji nihče več ne sme nasprotovati, ker to ni dobro, ali imamo dejansko opravka z generacijo, ki ji ni vseeno? Pustimo se presenetiti!

Kondicija glasbe, ki se vrača?

13. 7. 2021

Nastopilo je poletno “pandemično zatišje”, po dobrem letu v umetni komi se z muko na odre vračajo glasbenice, glasbeniki in drugi nastopajoči. V kakšni kondiciji so godba, godbeniki in tisti za odrom po letu covida? Smo kot država, družba in navsezadnje kot oboževalci dobro poskrbeli zanje? Je povpraševanje po dolgem obdobju abstinence večje? Je glasba manj samoumevna ali smo se na življenje brez koncertne socializacije preprosto navadili? O tem, kako je čudno leto spremenilo glasbo in občinstvo, je v Nebulozah plus Mihi govoril z multigodbenikom Tadejem Koširjem.

Regulacija nespodobnega turizma

15. 6. 2021

Ko so proti prelomu tisočletja na hrvaških plažah začeli postrani gledati dekleta zgoraj brez, smo to pripisovali tradicionalni konservativnosti okolja, ki je po razpadu Juge, ko so se ljudje iz partije vračali v cerkve, spet dobila zalet. Zdaj vas na Hvaru čaka 500 evrov globe, če vas v mestu dobijo brez majice. "Dobre navade" so nalezljive, nekaj podobnega se zdaj dogaja tudi pri nas. V Izoli in Bohinju. Na bohinjskem mostu so po novem prepovedane kopalke, na jezeru rožnati flamingi, ob jezeru pa glasba bluetooth zvočnikov? Izolani so kopalke prepovedali v mestu in celo zagrozili z globo, ki znaša 400 evrov. Šef bohinjskega turizma je idejo povzel takole: "Gre za spoštovanje prostora, v katerega vstopamo. Radi rečemo, da je naš prostor ena dnevna soba, in kultura slovenstva je sama po sebi že taka, da se vedno znova sezujemo, ko vstopamo v neki prostor." Kako kot gostje in/ali domačini gledate na trend spodobnostne regulacije?

Konoplja 2021

8. 6. 2021

Pred časom je vlada ustanovila strokovno skupino za gospodarjenje s konopljo. Kaj počnejo, ne vemo točno, je pa poudarek, kakopak, na medicinski uporabi. Diši po legalizaciji? Na daleč. Leta minevajo, stroka govori, svet se vse bolj sprošča; številne države so ugotovile, da ima zel, ki raste povsod, lahko pozitivne učinke na zdravje, pa tudi v blago "zadetost" se z njo ne zaziblješ nič bolj tvegano kot z uporabo tradicionalno legalnega alkohola. Da o pobranih davkih in kriminalcih, ki so zaradi legalizacije ostali brez dela, ne govorimo. Vendar smo v deželi, v kateri je govor o pitju celo v himni, do marihuane še vedno izjemno zadržani. Kljub domači poplavi alkohola, v zadnjem času pa tudi trdih drog, policija še vedno neizmerno uživa v zaseganju smotk trave mladini pred gimnazijami. Zatorej vas Nebuloze vabijo k premisleku. Če je trava prepovedana, ker je škodljiva; se spomnite še česa dovoljenega, vendar škodljivega, pa bi bilo lahko prepovedano? Pa alkohol ne velja, ker je odgovor prelahek. Kaj bi poleg trave s podobnimi kriteriji še lahko prepovedali?

Kriptopop

1. 6. 2021

Mladi so nove vzornike našli v kriptomilijarderjih na Instagramu. Pravljice o tem, kako ti v "pravo" kriptovaluto vloženih trideset evrov omogoči penzijo s ferarijem na Baliju, so postale najstniška subkultura. Miti o malih zmagovalcih, ki so s trgovanjem dosegli, česar oče z delom nikdar ne bo, se širijo po vseh kvartih domovine. Kaj rečete sinu ali hčerki, ko pride z zamislijo, da bo obogatel/-la s kriptovalutami?

Služimo domovini!

25. 5. 2021

Ker se vladajoči fantiči radi igrajo vojake, zdaj vabijo, naj se jim pridružijo tudi vaši sinovi. Na avtobusih mestnega prometa je te dni videti propagando, ki za prostovoljno služenje vojaškega roka obljublja 3000 evrov. Pod orožje vabijo tudi drugi mediji. Kot pa kaže, je vse bližje tudi zakon, ki bo obudil obvezno služenje vojaškega roka tudi v miru, "če se poslabša varnostno okolje." Kam pes puško moli, najbrž veste. Kako po skoraj dvajsetih letih miru gledate na uvedbo "službe domovini"? Kaj boste rekli sinu? In nenazadnje: glede na čase, ki delitve vlog na podlagi spola pretežno zanikajo, zakaj v vojsko ne bi poslali tudi svojih hčera?

Aleluja - debirokratizaciji sledi digitalizacija!

18. 5. 2021

Najprej smo dobili svet za debirokratizacijo, a učinki so še daleč, novih neživljenjskih predpisov, ki grenijo življenje vsakomur, ki bi v tej deželi kar koli počel, zlepa ne zmanjka. Izvide si med enotami zdravstvenega sistema še vedno raje pošiljamo s poštnimi golobi kot elektronsko pošto, izpit kategorije A pa zahteva vsaj tri osebne obiske upravne enote po pandemičnem režimu. No, da bo bolje, smo dobili še en strateški svet za digitalizacijo, ki z imenitnim imenom prav tako obljublja boljše življenje. Pravljicam pa zaradi izkušenj ne nasedamo več. Že začeli so tako nesrečno, da je izpadlo, kot da je Uber prvi potreben korak v digitalni napredek naše družbe. No, ker ste kot uporabniki javnih storitev očitno pametnejši, kot se zdite tistim, ki jih upravljajo, vas naprošamo, da nam odgovorite na nekaj vprašanj. Kaj bi uredili najprej in kako? Kje ste se nazadnje ukvarjali s predpotopno komplicirano birokracijo? Kaj si pod pojmom digitalizacija sploh predstavljate?

Podreditev brez razloga

27. 4. 2021

Ob dnevu upora proti okupatorju razmišljamo o uporu in njegovemu antipodu - odločitvi, da se nečemu ali nekomu z razlogom ne upreš. Ker je za nami na globalni ravni leto agresivnega spreminjanja okoliščin, ki smo jih prej imeli za normalne, vas sprašujemo, čemu vse se niste uprli? Še bolj prav pa bi bilo, če vas vprašamo, komu/čemu vse ste se v zadnjem letu brez upora podredili?

Kozolci, ki so ukradli krajino

20. 4. 2021

Prejšnji teden so poročali o novih kozolcih, ki so jih postavili na kmetijskih zemljiščih, z njih pa bo namesto sena bingljal Lado Bizovičar. Po Hofer ceni. Našo krajino, ki nam menda veliko pomeni, so oglasni panoji v zadnjih letih dobesedno prekrili s toplotnimi črpalkami, trampolini in teflonskimi ponvami. Predmestij in vasi se marsikje sploh ne vidi več. Še avtobusne postaje so postale nefunkcionalna reklamišča. In to v času neštetih medijev ter tarčnega digitalnega marketinga. Kdo vse to potrebuje? Čigav interes je zadaj? Zakaj se nič ne zgodi, čeprav ne bi bilo prav nobene škode, če bi se eksternemu oglaševanju za vselej odrekli? Kak pa je vaš odnos do jumbo epidemije? Vam ugaja, vas moti? Vas dejansko informira? Kaj taka epska nemarnost, ki se jo da brez škode bliskovito urediti, pove o družbi, ki tega ne stori? "Če te moti reklama na tv-ju, telefonu, jo zapreš, ugasneš. V javnem prostoru je pa to problem, ker gre za enosmerno komunikacijo. Panojem se ne moremo izognit. Mi rabimo pravico, ko smo lahko normalni državljani, ko nismo obravnavani kot kupci." - Darja Matjašec, krajinska arhitektka

Debeli otroci osebnih rekorderjev

13. 4. 2021

Stroka opozarja, da bo imelo preteklo leto katastrofalen vpliv na gibalne sposobnosti otrok. Šolanje pred računalniškim zaslonom, prepoved druženja na prostem, zaprta otroška in športna igrišča, prepoved izvajanja športnih vadb in treningov … Menda bodo imeli zaradi tega vidno slabše možnosti, ko bodo vstopali na trg dela. Po drugi strani pa do nas prihajajo protislovna poročila, kako smo tod živeči v lanskem letu podrli vse rekorde pri nakupu športne opreme. Koles je zmanjkalo že pred poletjem, pred novim letom pa turnih smuči. Je mogoče sklepati, da smo obsedeni rekreativci in rekreativke, medtem ko smo lovili osebne rekorde, zanemarili lastne otroke? Ker so odpadle obšolske dejavnosti? Kak je vaš izgovor? Ali bolje: kaj ste vi počeli, da vam mladiči niso telesno zakrneli?

En sam nasvet predsedniku vlade

6. 4. 2021

Leto dni že pametujemo in modrujemo, pa se nič kaj dosti ne zgodi. Zapiramo, odpiramo, se zmerjamo, prelagamo odgovornost in tonemo. Več kot očitno je, da prave ideje nimajo. Mogoče pa jo imamo mi! Zato vas Nebuloze prisrčno prosijo, da jim pomagate iz zagate. Čeprav vas nikoli ne bo nihče nič vprašal, se vsaj urimo v tej igri. Če bi vas predsednik vlade prosil za en sam nasvet, kako rešiti godljo, iz katere ni videti izhoda, kaj bi mu rekli? Prvo pravilo: veljajo samo vsebinske ideje. Drugo pravilo: nasvet "naj odstopi" ne velja.

Kako si je Slovenija skovala srečo?

30. 3. 2021

Človek se brez svobodne volje rodi in živi v nekem času in prostoru. Tega ne izberemo sami, čeprav v času življenja lahko bolj ali manj vplivamo na kakovost skupnosti, v kateri smo se znašli. Vas, ki lahko v marcu tega leta tole berete, je doletela čast, da živite v Republiki Sloveniji. Je to sreča ali nesreča? Bi bili radi rojeni v drugem času? V nostalgični preteklosti ali utopični prihodnosti? Vas kdaj na tihem prime, da bi spokali kufre in šli? Kam in zakaj? Gostitelj Mihi je zadnjič prvič pomislil o premiku, zato bi Nebuloze rade ugotovile, ali je naše/vaše življenje v Sloveniji v tem času srečno (ali nesrečno)? Raziskava (v 95. državah) pravi, da smo na 26. mestu. Kaj pa vi porečete?

Kaj vidimo v silhueti policista?

23. 3. 2021

Policija se je prejšnji teden pobahala z nakupom novih silhuet policistk in policistov, ki v rokah držijo v nas uperjene naprave za preverjane hitrosti. Sporočilo je jasno in nedvoumno: ves čas vas opazujemo, zato se vedite v skladu s pravili, sicer vas bomo dobili in kaznovali. Vse lepo in prav, saj koncept očitno deluje. Se pa lahko brez slabe vesti vprašamo kar nekaj zagatnih vprašanj. Kako policija razume svoje poslanstvo? Kako mi razumemo njeno poslanstvo? Ali njen obstoj res temelji na strahu pred tem, da nas bodo dobili in kaznovali? Smo državljanke in državljani na drugi strani silhuete res nepoboljšljivi kršitelji vsega mogočega, ki jim zaleže samo grožnja z denarjem ali arestom? In ne nazadnje: zakaj, cenjene in cenjeni, sploh spoštujete zakone, pravila in omejitve? Policija s svojimi silhuetami namiguje, da le zato, da vas ne dobijo.

Covid upihnil prvo svečko. S čim se mu lahko zahvalimo in pohvalimo?

16. 3. 2021

Mineva leto od prve razglasitve epidemije. Leto, odkar smo pograbili ves toaletni papir, buteljke in makarone, si nataknili maske, naložili zoom, postali biriči šolajočemu podmladku in začeli peči kruh z drožmi. Po enem letu se zdi, kot da se morasti resničnosti nikamor ne mudi: naveličani, apatični in v policijsko uro vdani čakamo, da se nekam premakne. Kamorkoli. Pa se noče. Kljub temu da že leto plavamo v deprastem golažu, je bila tudi ta etapa priložnost za marsikaj pozitivnega. Eni so postali mojstri peke brez kvasa, drugi gorski kolesarji, tretji so se zbližali z družino, četrti napisali romane ali diplome, peti so ugotovili, da se da preživeti brez februarja na Baliju, šesti so po mesecih orgij na aliexpressu ugotovili, da materializem ni pot do sreče. sedmi so prišli do črnega pasu pri jogi. Še nebulotika Mihija je pokrivilo: pivo pije samo še ob sobotah in končno je naredil izpit za motor. Kako pa je vas spremenilo koronsko leto? Kaj vas vzdržuje v optimizmu? Za kateri osebni dosežek/uvid se lahko ob prvem rojstnem dnevu zahvalite covidu?

Fenomen svetišča iverne plošče

9. 3. 2021

Redke so korporacije, s katerimi smo tukaj živeči stkali tako globok odnos kot švedskim tišlarskim gigantom. Generacija, ki se danes osamosvaja, je bila položena v zibelko SMAGÖRA in je ob občasnem romanju v italijansko in avstrijsko podružnično enoto odraščala v duhu in estetiki Ikee. Zato se te dni ne gre čuditi, da so si tisoči pripravljeni rezervirati termin in romati v Ljubljano, da bi pred svetiščem iverne plošče v dolgih vrstah čakali na časovno omejen obisk. Politične stranke in religije, torej institucije, katerih biznis temelji na veri v nekaj in pripadnosti nečemu, skandinavskemu fenomenu zagotovo zavidajo. Nebuloze bodo danes raziskovale, zakaj je tako posebna in kaj pomeni, da smo jo po letih čakanja končno dobili "pri nas".

Kako težko je digitalno javno mnenje?

2. 3. 2021

Od astroturfinga do ocene na tripadvisorju. Prejšnji teden se je pokadil zanimiv digitalni spodrsljaj: političarka je na lastnem primeru pokazala, na kak način se ob pomoči digitalnih alter egov ustvarja javno mnenje. Toda to počnejo in počnemo vsi. Mnogi imamo dva ali več profilov, s katerimi se medsebojno promoviramo. To počnejo trgovci z digitalnimi ocenami, filmarji z IMDb, oštirji z googlovimi ocenami, woltovimi ocenami in tripadvisorjem, glasbeniki s kupovanjem ogledov na YT, politiki z digitalnimi armadami oboževalcev, ki jih v resnici ni.... Povejte, prosim, kje ste vi zasledili kaj podobnega? Koliko sploh date na digitalno javno mnenje? In kako - vedoč, da je manipulirano - pristopate do mnenj in ocen, ki jih naplavijo digitalije? Imate kake posebne kriterije?

Zmenkarije v času korone

23. 2. 2021

Med epidemijo je bilo večkrat slišati kičaste opazke, da imamo končno čas za uživanje zakona, partnerstva in družine. Malokrat pa smo pomislili na tiste samske, ki se morajo šele sparčkati; na mlade ali manj mlade, ki bi se šele spoznali, pa so razmere usekale s krasno novo realnostjo, ki zahteva povsem nove pristope. Prostori druženja so postali prepovedani, občine zaprte, ostali s(m)o sami in s spletom. Še dobro, da obstaja, sicer bi nas sla po druženju v dvoje raztrgala. Če imate to izkušnjo, prosim, povejte stricu Mihiju in Nebulozam, kako ste prakticirali parčkanje v času korone? Digitalno ali kako drugače? Pa kakšne so prednosti in slabosti nove resničnosti, kar zadeva lov nanjo ali nanj?

Do kod lažemo?

16. 2. 2021

V zadnjem obdobju smo s strani politike deležni izjemnih demonstracij tehnike zanikanja in vztrajanja v laži. Zakaj bi priznala, da si na račun gostitelja spala v hotelu, kar je v resnici malenkost, če lahko za nazaj popraviš račune in v zgodbo vpleteš pol države, vse medije ter družino? Zakaj bi priznal, da si bil v gostilni, če lako ponavljaš, da si pil samo vodo? Zakaj bi priznal, da si v prostem času blodil po prepovedanih statističnih regijah, če lahko vztrajaš, da si z mamo nadziral mejne prehode? Veš, da so te dobili, toda vztrajaš, da te niso. Vse to je človeško in tudi mi smo ljudje. Zatorej vas prosim, da premislite, kdaj ste se tudi vi zlagali in do katere točke ste vztrajali v laži tudi po tem, ko so vas dobili? Ste sorodnici, ki vedno teži z zanič segedinom, rekli da ste vegetarijanka? Kako se je izšlo? Ste ženi, ko je bila še punca, naložili, da ste diplomirali? Kako se je izšlo? Vsi kdaj lažemo, vsi kdaj vztrajamo v laži, toda nekje je meja. Kje?

Spolno najedanje

9. 2. 2021

Odkar je vse skupaj pospešilo gibanje #MeToo ter ob akademskih aferah spolnega nasilja, o katerih se zadnje čase govori v soseščini in, glej hudiča, tudi doma, se spodobi in je pravično, da ob tem pretehtamo tudi svoje vedenje. Generaciji naših očetov se je meseno ogovarjanje sodelavk, morda celo dotikanje, zdelo nekaj čisto normalnega, danes pa je lahko najmanj mobing, če ne celo spolno nasilje, če Mojci iz kadrovske rečeš miška. In prav je tako. Nebuloze pa tokrat zanima, ali se danes na delovnem mestu, v šoli ali službi še soočate s čimer koli, kar bi spominjalo na seksistično diskriminacijo, spolne šege prejšnjih časov ali spolno nasilje? Ali se spodobi, da sodelavka komentira sodelavčev biceps, on pa njene noge? Kdaj je to (že) spolno nasilje? Kje je danes za vas meja? Kaj se ne bi smelo več početi, pa se vendarle dogaja? Kaj podobnega v teh časih doživljate dekleta in žene? Kje ste, gospodje dragi, sami sebe ujeli na tankem ledu? In ne nazadnje: kje je točka, ko lahko rečemo tudi to, da pretiravamo?

Tudi piflarji imajo svoje meje

12. 1. 2021

Ker se predvideni odhod v šole - kljub ključnosti vseh štirinajstdnevnih etap doslej - še ni zgodil, smo šli mi do šolark in šolarjev, da bi jih vprašali, kako se počutijo v tej absurdni zgodovinski etapi. Povedali bodo, zakaj je težje osvajati znanje, zakaj lažje dobiti boljše ocene, kako se plonka, kdaj se ugasne kamera, kaj jih skrbi ob morebitnem povratku in nenazadnje, kdaj mislijo, da bodo lahko nadaljevali po "starem". Kot bo slišati, tudi največjim piflarjem tole ne pade zlahka.

Miha Mazzini: Strokovnjakom ne zaupamo, ker nam niso blizu

29. 12. 2020

Za nami je najbolj poučno leto. Leto 2020. Kaj smo se skozi 366 dni dolgo popotovanje, kot ga še ni bilo, naučili o sebi? Kaj nam pove narobe obrnjena kiurška halja predsednika vlade? Kak je po novem odnos do znanja, stroke in kulture? Zakaj vojska toži Jadranko Juras? Zakaj polovica še vedno raje verjame Vlasti, ki objavlja na FB, ne pa strokovnjakinjam, ki objavljajo recenzirane strokovne članke? Imena in priimka Slovenca leta nam dr. Miha ni izdal, izvedeli pa smo, kako se vede in razmišlja? Kaj ste se pa vi naučili o nas v letu 2020?

Moja žena med karanteno opravi dvakrat več gospodinjskih opravil kot prej

8. 12. 2020

Če smo smo v stari resničnosti zaradi optimizma in politične korektnosti zanikali, da obstajajo ženska in moška opravila, je epidemija še dodatno premešala karte. Otroci se šolajo od doma, spoznali smo koncept dela od doma, preživeli tedne in mesece z družino, ki smo jo prej videli par ur na dan, in se spoznali v novi luči. Tudi glede domačih opravkov. Globalna statistika pravi, da so v času korone ženske opravile še več neplačanega dela kot pred epidemijo. Kako pa je pri vas doma? Na kakšen način si delite domača opravila? Zakaj še vedno delimo opravke na moške in ženske?

Epidemija trošenja v pandemiji

1. 12. 2020

December se začne po črnem petku in je tradicionalno mesec, ko svobodni svet skozi divjo nakupovalno orgijo osmisli svoj obstoj. Toda letos bodo nakupovalni centri zaprti! Rituala materialistične zasvojenosti ne bo mogoče izvajati na način, kot smo ga bili vajeni doslej. Poraja se vprašanje, kako po novem učinkovito in zadovoljivo trošiti? Kako je pandemija spremenila vaše potrošniške navade? Kako vaš odnos do trošenja? In kako po novem prihajate do odmerka materialistične zadovoljitve?

Cepivo je, mi pa ne?

24. 11. 2020

Pandemija stiska stisko, redke novice so dobre; a naposled smo jo le dočakali. Cepivo je in stroka pravi, da deluje. Le nekaj dni po tem pa je raziskava Valicona pokazala, da smo spet polarizirani. Pol na pol! Pol bi se nas cepilo, druga polovica pa smo proti. Kje ste vi? In predvsem zakaj? Pa še to: bi moralo biti cepljenje obvezno ali prostovoljno? Bi morali z njim pogojevati določene svoboščine?

Kako pa kaj "lajf" od doma?

17. 11. 2020

Na najstnike smo v času korone kar malce pozabili: saj imajo svojo sobo, TikTok, Instagram in hitro povezavo. Bodo že potrpeli! Toda v resnici tegobe podcenjujemo. Star si 17 let, mudi se ti živeti in nenadoma ti ukinejo “lajf”: ni šole, ni druženja z vrstnicami, ni simpatije iz Trzina, ni koncerta, treninga, violine in visenja v tropu. Kako naj najstniki preživijo lajf od doma? In kako na to gledajo starši: kako shajajo z njimi? Kako jim pojasnjujejo situacijo?

Covid špeckahle ali varovanje zdravja sodržavljanov

10. 11. 2020

Že v prvem valu epidemije smo na družbenih omrežjih pokazali, da nam zgodovina ni vzela daru za "špecanje", ovajanje in promocijo lastne ubogljivosti. Na spletu mrgoli obrekovanja tistih, ki ne nosijo mask, ne vzdržujejo varnostne razdalje, se družijo, praznujejo ali kako drugače kršijo nove norme novih časov. Ljudje poročajo o tem, kako jih sosedje gledajo, nadzorujejo, slikajo in seveda tudi prijavljajo inštitucijam za vzdrževanje novega reda. Kakšne so vaše izkušnje s tem? Zakaj slikate sosede na pikniku in jih objavljate na FB? Je res nujno takoj poklicati policijo, če pred blokom vidite sedem mulcev? Kako je ovajati? In kako je biti ovaden?

Aljoša Bagola: Družabna omrežja so naše človeške lastnosti dala na steroide

3. 11. 2020

V Ameriki te dni volijo Trumpa, ki je nesporni kralj tviterja. Tudi naša vlada, predvsem pa njen prvi mož, komunicira z nami skoraj v celoti ob pomoči družbenih omrežij. Na tviterju v posebno žmahtni maniri izvemo vse: od tega, kakšni bodo ukrepi, kdo je kriv in kdo laže, do tega, koga bi bilo treba izgnati. Opaziti je, da se slog politikov na družbenih omrežjih izrazito razlikuje od tistega, kar si nam upajo povedati po radiu, televiziji, časopisov. Kako dojemate izpade in napade politikov na socialnih omrežjih? Zakaj je politik na tviterju lahko večji homofob, nesramnejši in agresivnejši kot na televiziji?

Navodila za uporabo, drugič

27. 10. 2020

Zgodil se je, čeprav smo se delali, da se ne bo. Drugi val. O pripravljenosti ali nepripravljenosti vlad(e) je nesmiselno razpravljati. Na koncu moramo vse skupaj preživeti predvsem s tistimi, s katerimi smo “ostali doma”. Kako dobro smo pripravljeni? Kaj smo se naučili iz prvega vala? Pomagajmo si preživeti. Ali imate zdaj, spoštovane stare borke in cenjeni stari borci, kak nasvet, ki je ključen za preživetje drugega vala epidemije, da bomo v dobri psihofizični kondiciji za prihodnjega?

Smo pridni ali poredni?

20. 10. 2020

Drugemu valu epidemije se je pridružil še val medsebojnih obtoževanj. Družbene medije dobesedno razganja od kazanja s prstom na vse, ki s(m)o bolj ali manj krivi za vse. Tisti z nosom ven, oni iz lovskih koč, ljubitelji zakusk, praznovalci rojstnih dnevov, zanikovalci bolezni ... Pri tem nas naša vlada ne pomirja, temveč v prepoznavnem slogu tudi sama išče odgovornost za težave predvsem pri drugih; na koncu tudi pri nas, tradicionalno neodgovornih državljankah in državljanih. Zaradi naše neodgovornosti morajo biti ukrepi strožji, kot bi bili, če bi jih spoštovali, pravi vladna mantra zadnje dni. Nebuloze preverjajo to tezo in vas sprašujejo, kakšni se vam zdijo odzivi ljudi na priporočila in ukrepe. Smo res nepoboljšljivi kršilci in kršilke? Smo poredni ali pridni? Odgovorni ali neodgovorni?

Debirokratizacija svižčeve folije za čokolado

13. 10. 2020

Slovenci imamo radi predpise in birokracijo. Pri tem se tradicionalno oklepamo spoznanja, da manj ni več. Tudi birokrati ljubijo odbijajoče in dolgotrajne postopke, saj ti verjetnost, da se bo dogodek, ki je predmet postopka, res zgodil, učinkovito zmanjšujejo. Če ni dogodka, pač ni odgovornosti in plovba proti penziji je mirnejša. In ker vsaka vlada govori o debirokratizaciji, smo pod aktualno dobili celo strateški svet za debirokratizacijo. Preden pa se poklicni birokrati odločijo, kaj to sploh je, naj vas, spoštovane in cenjeni, ki ste končni uporabniki birokracije, Nebuloze vprašajo. Kaj in kako bi pa vi najprej debirokratizirali? S kakšnimi nebulozami se srečujete in kako bi jih uredili?

Kako radi plačujete svojo "desetino"?

6. 10. 2020

Zdi se, kot da smo se letos prvič zavedeli davkov. Med prvo covidno seanso se je na veliko govoričilo, kaj vse je vlada dala, česa ni dala, kaj vse bi morala dati ... Marsikdo se je ob vsesplošnem veselju ob "od vlade danih" turističnih bonih in drugih oblikah pomoči začel jeziti in ščepiriti, da je to napačen pristop, saj gre vendarle za denar, ki ga davkoplačevalci in davkoplačevalke prispevamo v našo skupno malho, za naše skupno dobro. Pa je ekipo Nebuloz zamikalo, da bi preverila naš odnos do davščin, ki so jim nekoč rekli desetina. Kako radi plačujete davke? Obstajajo dajatve, ki ga vam gredo laže iz žepa od drugih? Zakaj sploh plačujete davke, kadar jih? Kaj pričakujete zanje? In ne nazadnje: zakaj se, ko vam električar ponudi nižjo ceno, če sežeta v roko brez računa, odločite, da boste davek zatajili?

Tudi prehlad ni več, kar je bil

29. 9. 2020

"Prišla je jesen je in bacili, čaj z limono bomo pili, žlico meda še dodali, zdravi bomo vsi ostali." Kot v otroški pesmi enostavno bi bilo lahko, če se ne bi pisalo predapokaliptično leto 2020. Ščemenje v nosu in grlu, tik preden se odpraviš v službo/šolo/vrtec, še nikdar ni povzročalo take dileme, kot jo letos. Sem okužen z vragom ali sem se samo prehladil? Kako naj vem? Naj se za vsak smrk, kih in ačih testiram? Naj vzpostavim vez z osebnim zdravnikom in do maja prihodnje leto razvozlam, za kaj je v resnici šlo? Naj vzamem dopust in se za tri dni samoizoliram? Kaj naj v tem primeru postorim s preostankom družine, saj so v primeru, da sem jaz, tudi oni ...? Naj grem na Facebook, kjer piše, da izcedek iz nosa ni covid-19, če si v podznaku tehtnica? Pomagajte, prosim, vzpostaviti protokole! Kaj naj v jeseni leta 2020 storimo, ko se prehladimo?

Javni prevoz? Ne, hvala!

22. 9. 2020

Za nami je teden mobilnosti, prečudovit jesenski čas, ko si političarke, predsedniki, estradnice in vplivneži na glavo poveznejo smešne čelade in se za naš blagor pustijo posneti, kako zeleno in trajnostno vozijo vlake, električne avtobuse, skiroje in kolesa. Kljub vsakoletni enotedenski demonstraciji, kako spodobno in sodobno migrirati po vsakodnevnih opravkih, na cestah ni opaziti manjše gneče. Še vedno smo vsak v svojem golfu najraje kar sami. Vprašanje za vas, cenjene in spoštovani, pa je enostavno kot skok Marjana Šarca na kamniški vlak: Zakaj še vedno ne uporabljate zelene in zveličavne kombinacije javnega prevoza in/ali kolesa? In pa seveda: kaj bi se moralo zgoditi, da bi posegli po trajnostnih alternativah?

Zanikovalci pandemije: norci ali uporniki z razlogom?

15. 9. 2020

Po svetu divjajo protesti proti koronskim ukrepom, vladnim idejam, ki so globalno precej usklajene, se pridružujejo alternativna mnenja strokovnjakov, polstrokovnjakov, teoretikov zarote, estradnikov, vplivnic, vplivnežev in podobnih javnih osebnosti. Tanja Ribič nam sporoča, naj ne nosimo maske po letalih, Marko Potrč je objavil svoje logične sklepe o pandemiji in njenem polobstoju, sosedov Toni Cetinski pa sploh ne verjame v virus in se pri tem sklicuje na samega Boga. Kako pa vi dojemate zanikovalce obstoja pandemičnega tveganja in gibanja, ki izhajajo iz tega? Odmahnete z roko, češ da gre za norce, ali dopuščate možnost, da imajo take oblike upora v resnici neki smisel, ki ga bomo dojeli šele s tistim, kar pride?

Ukrepatorji in njihovi ukrepi

25. 8. 2020

Dva dni po hrvaškem eksodusu, ko smo nehali uživati, dokler smo lahko, pol leta po začetku koronazgodbe se pogovorimo o smiselnih in nesmiselnih ukrepih. Uporabnih in absurdnih. Zakaj imaš na upravni enoti občutek, da smo v vojni, medtem ko je v trgovinah bolj ali manj po starem? Zakaj je zobozdravnica v skafandru, frizerka samo z masko, glasbenik pa osem metrov od občinstva? Marsikaj smo videli in še bomo. Kateri ukrepi so se vam zdeli smiselni in dobri? In kateri tako čudni, da mejijo na teater absurda?

Nikola Sekulović: Pošiljanje glasbenikov pobirat krompir je podcenjujoče do kmeta

18. 8. 2020

Virus vpliva na ekonomijo številnih vej gospodarstva, zagodel pa ga je tudi godcem, glasbenicam in glasbenikom, ki so že pol leta brez pravega dela. Koncertov, ki domačim glasbenikom, skupinam, tehnikom in podpornim enotam pomenijo poglavitni vir preživetja, zaradi ukrepov ni dovolj, da bi lahko preživeli. Kako močna in trdna je domača ekonomija glasbe? Kaj se bo zgodilo, če se ne bo nič zgodilo in bodo stvari ostale take, kot so? Kaj bomo predvajali na radiu? Se lahko industrija prilagodi novi realnosti? Bo izginila? Bo zdesetkana? Bo preživela le alternativa DIY? O vsem tem z založnikom, slavnim basistom in izkušenim filozofom glasbe Nikolo Sekulovičem.

Kako živeti in preživeti šolo od doma?

11. 8. 2020

Po vnebovzetju bo še dvakrat deževalo, pa bo jesen. In šola. In ker je leto 2020 takšno, kakršno je, ni dvakrat reči, da se nam zopet ne zgodi šolanje na daljavo. Nekateri so idejo pozdravljali, rezultati so dobri, mladina je šla lažje skozi, pravijo; bila pa je šola na daljavo za marsikoga tudi precej ekstremna preizkušnja družinske dinamike. Kdor je delal od doma in ob tem na istem računalniku in kvadratih stanovanja šolal še najstnico in enega v petem razredu, ve, o čem govorim. In ker vas verjetno ne bo nihče nič vprašal, naj vas vprašajo vsaj Nebuloze na Valu 202: Kako ste doživljali ali preživljali šolo na daljavo? Kako zadevo optimizirati? Na kaj moramo biti pozorni, če se nam spet zgodi?

Novi koronski bonton

4. 8. 2020

Nova normalnost je prinesla nove vzorce vedenja in nova pravila, ki še niso zapisana. Zakašljati ali kihniti na vlaku, v lokalu ali službi je postala sila zapletena in tvegana dejavnost. Lahko nas doletijo čudni pogledi, v najslabšem primeru celo obtožba, da smo neodgovorni prenašalci. Ali otrok, ki je tako ali tako ves čas smrkav, sodi na igrala v živalskem vrtu? Kaj storite, če tik pred službo ugotovite, da ste blago prehlajeni? Kaj bo šele jeseni? Kakšne so vaše izkušnje in priporočila, kar zadeva aplikacijo novih in še vedno nenapisanih koronskih in pokoronskih pravil?

Kaj bi bila za vas ultimativna dobra novica letos?

21. 7. 2020

Leto 2020 se bo brez dvoma zapisalo med pomembnejše zgodovinske letnice. Tega se žal zavedamo že takoj po polovici leta. Svetu se je dobesedno zmešalo: staknili smo covid 19, zapluli novi recesiji naproti, obudili stare zamere, se na novo sprli, spreminja se geostrateški položaj, s piedestalov vsega sveta rohnijo vse glasnejši populisti, ljudje blaznijo po ulicah, nove normalnosti, s katerimi grozijo, prihajajo hitreje kot dnevi na koledarju ... Presenetila nas ne bi več niti invazija vesoljcev. 2020 je leto, ki si ga bomo zapomnili kot leto popolne suše, kar zadeva dobre novice. Upajoč, da sveta poleg zdrave pameti ni zapustil tudi smisel za humor, vas sprašujemo: kaj bi bila v tem trenutku za vas najboljša novica? Kaj bi radi slišali?

Covid aplikacija. Da ali ne?

14. 7. 2020

Preden si jo naložimo, če si jo naložimo, je prav, da se o njej pogovorimo. Eni so mnenja, da gre za sila uporabno sredstvo za zatiranje letošnjega virusa, drugi da moramo biti previdni, saj gre za nežen uvod v avtoritarno družbo. Zadeva je prostovoljna, vsaj za zdrave, učinkovita pa bo, pravijo, če jo bomo v veliki meri uporabljali. "Kaj ti pomaga, če si zbolel in blodil po nakupovalnem središču, če so tam vsi brez aplikacije," je rekel naš hišni geek Anže. V primeru, da bi jo imeli naloženo vsi, bi tisti, ki so bili v stiku z vami, dobili opozorilo, naj pazijo na simptome. Drži vodo? Je stvar družbene odgovornosti, da si naložimo še to aplikacijo? Jo boste uporabljali? Zakaj? In zakaj ne?

Sprejeti trola v sebi

30. 6. 2020

Kadar smo troli, smo spletna bitja, mali hudobni škrateljci, ki uživamo v sejanju razdora in se napajamo z jezo drugih. Vsak je kdaj pa kdaj. V začetku spleta je trolanje vzniknilo iz pubertetniškega dolgčasa, zdaj so, združeni v armade trolov, dobesedno zavzeli Facebook in Twitter. Ob dnevu državnosti pa praznovali svoj bizarni festival. Za hip se je zdelo, da predstavljajo večino. Kako shajate z njimi? In kako se jih, preden vsi postanemo troli, znebiti?

Ko svizec zavije čokolado … na daljavo

9. 6. 2020

Delo na daljavo je fajn! Delo na daljavo deluje! Delo na daljavo je mogoče! Delo na daljavo ugodno vpliva na okolje, gnečo, družinsko in korporativno dinamiko …! Vse to smo ponavljali med virusno krizo. A, kot kaže, delo na daljavo ni postalo del nove normalnosti. Spet je gneča na cestah in naši delodajalci spet raje vidijo, da pridemo 50 km daleč v službo, se elektronsko potrdimo, ko gremo na malico, in jim s tem dokažemo, da jih pri menjavi našega časa za njihov denar nismo prinesli okrog. Imate kakšno idejo, zakaj smo tako hitro obupali nad konceptom dela na daljavo?

Neupoštevana pravila

2. 6. 2020

Pravila so na svetu, da jih kršimo! Če to ne bi držalo, države ne bi potrebovale celih armad uslužbencev, ki vsiljujejo spoštovanje neštetih pravil. Ker vsi kdaj pa kdaj pravila prekršimo, potrebujemo policistke, dacarje, darsovce, redarje, inšpektorje in detektorje. In ker na svetu od izgona iz raja obstaja vsak dan kup kršitev in neupoštevanja, Nebuloze na Valu 202 verjamejo, da ima vsak izmed nas nabor pravil, ki jih preprosto krši. In seveda razlogov za neupoštevanje teh. Če bi morali izbrati eno pravilo, ki se vam zdi res butasto in ga zavestno večkrat ne upoštevate, katero bi izbrali? In zakaj?

Lucija Sajevec: Mačo svet spodobnih deklet

26. 5. 2020

Z Donaldom na čelu in njegovimi evropskimi oponašalci svet spet postaja mačo planet. Pa vendar je aktualna kriza s koronavirusom osvetlila, da je šlo državam, ki imajo na čelu ženske voditeljice, precej dobro. Škotska, Islandija, Nova Zelandija, Norveška ... Človek nehote pomisli, da bi bile krize milejše, če bi namesto Lehman Brothers pisalo Lehman Sisters. Z menedžerko leta 2019 in šefinjo AMZS-ja Lucijo Sajevec, ki je tudi v kartingu in formuli 3 dirkala z moškimi, se pogovarjamo o tem, kakšen bi bil svet, če bi ga vodile ženske. "Pomembno je, da imamo moške in ženske vseh starosti na vseh položajih. Raznolikost je zelo pomembna." - Lucija Sajevec, direktorica AMZS in menedžerka leta 2019

Ervin Hladnik Milharčič: To je najbolj svetla dediščina komunizma

19. 5. 2020

Medtem ko se v koronacirkusu državljani držav ukvarjamo predvsem sami s sabo ter svojimi politikami in politiki, se naglo spreminja tudi globalna slika. Preden se po žabje skuhamo in se nekega jutra zbudimo v povsem novem svetu, se v Nebulozah plus pogovorjamo z legendarnim opazovalcem sveta Ervinom Hladnikom Milharčičem. Kako stabilna je Evropa ob dogajanjih v Britaniji, na Poljskem, Madžarskem in še kje? Čigav interes poganja nestabilna Evropa? Kako naj gledamo odnos med Kitajsko in Združenimi državami? Kako bo korona premešala svetovne karte? In nenazadnje: proti kateremu svetilniku sveta naj odpluje naša vse bolj razklana ladja?

Andraž Zorko: Družabna omrežja so kot jedrsko orožje

12. 5. 2020

Zgodovinska koronaepizoda je zanimiva tudi z vidika javnega mnenja. Ga ni med nami, ki zadnje tedne ne bi premetaval statistik, odstotkov, jih primerjal in si jih poskušal sestaviti v neko smiselno zgodbo. Kdor zagospoduje javnemu mnenju, ta obvladuje položaj. Zgodila se je bitka za medije, za interpretacije, za inženiring resnice, za vaše mnenje. Po vsem svetu. V Nebulozah plus o konstrukciji javnega mnenja z Andražem Zorkom, ki je, potem ko je zaradi golobov in JLA zavozil radio na gimnaziji Poljane, postal strokovnjak za javno mnenje.

Krasna nova normalnost?

5. 5. 2020

Po dveh mesecih se skozi neprestano dopovedovanje, da nikoli več ne bo tako, kot je nekdaj bilo, vračamo v tisto, čemur nekateri pravijo nova normalnost. Z dr. Miho Mazzinijem razdiramo naslednja vprašanja: Kako ste se spremenili v tem času? Kaj vse ste spoznali o sebi in družbi? Kaj smo pozabili “v starih časih”, kaj dobili z novimi? Kakšne nove normalnosti si želite, če bi jo lahko izbirali sami?

Služba je služba, družba je družba, družabna omrežja pa ...

3. 3. 2020

Polovica delodajalcev že preverja dejanja svojih kadrov na družbenih omrežjih. Nekateri v zameno za službo zahtevajo tudi uporabniško ime in geslo. Klasični pogovori, kjer ste bodoči šefinji lahko naložili, da ste delu predani puščavniki, ne obstajajo več, obstajajo pa terabajti podatkov, ki o nas povedo več, kot si upamo izdati. Je prav, da @sneta_sekira ne dobi službe, ker je pač ob vikendih sneta sekira? Ali je prav, da je ne dobi @mali_himmler, ker ima ob četrtkih čudne nazore? Je prav, da njegovo službo dobi @kiki, čeprav ima bolj radikalne poglede na svet, a je dovolj pameten, da je zaklenil profil? Kaj lahko vašo službo zanima o vas? Kaj je ne sme? Kje in kako bi določili mejo? Kdaj pri objavi vsebine vklopite samocenzuro zaradi službe?

Kako pomembna je zasebnost politike?

25. 2. 2020

Na pustni torek Nebuloze o maskah politike, ki nikdar ne padejo. Slovenci o zasebnosti tistih, ki se nam pustijo voliti in izvoliti, ne želimo kaj dosti vedeti. Pred volitvami nam pokažejo, kako popolnoma popolna in dolgočasna življenja imajo, mi pa smo zadovoljni. Francijo te dni pretresa afera Griveaux; politik je odstopil od kandidature, ker so se na spletu pojavile fotografije njegovega tička, te pa je pošiljal dami, ki ni bila del njegove zgledne družine. Ali je spolnost lahko del medijske agende, kadar gre za političarke in politike? Bi vas motilo, če bi vaš ali vaša kadila travo? Uživala kokain? Imela ljubico? Svingala? Kaj bi radi vedeli o politikih, pa vam tega ne pokažejo? Ali se vam zdi, da o ljudeh, ki se nam dajo v izvolitev vemo dovolj?

Lego iz Dravelj ali Legpin iz Aliexpressa?

18. 2. 2020

Paketi s Kitajske, pretežno ceneni ponaredki tistega, kar nas v Evropi stane več.

Norost obdarovanja

11. 2. 2020

Čemu pripisujete obdarovalno histerijo?

Če nisi pod stresom, ne obstajaš

4. 2. 2020

Smo res kar naprej v stresu ali gre za enega od dobrih izmislekov protistresne industrije?

Spolna nevtralnost v binarnem dolu

28. 1. 2020

Že dolgo nas ni neka novica tako razgrela, kot nas je tista o odstranitvi pisoarjev v nekaj (ne vseh!!!) toaletah na FDV, s čimer so vzpostavili nekaj spolno nevtralnih stranišč. Po dolini je zavel vihar čustev: kastracija, revolucija, prestop Rubikona … se je tvitalo vsenaokrog, ne da bi v resnici kdo pomislil, za kaj je šlo. Kaj pa, če samo za to, da ljudem, ki se spolno opredeljujejo še kako drugače od klasičnih oznak na WC-jih, ne bi povzročali nepotrebne zadrege? Kakšen odnos imate do tega? Bi vas motila spolno nevtralna stranišča? Kaj v resnici pomenijo?

Spolna vzgoja generacije Z

21. 1. 2020

Otroci odraščajo v času superobveščenosti; do desetega leta imajo skoraj vsi v žepu vso pamet, vse reference, vse vplivnice in vplivneže, vso pop kulturo, ves marketing in vse porniče tega sveta. Kako ravnate, ko skupaj z odraščajočo ali odraščajočim gledate vsebino, ki preseneti z eksplicitnim ljubezenskim prizorom? Stisnete pavzo in pojasnite, kako je bilo s tem nekoč? Se naredite francoza, ker veste, da ve več, kot veste vi? Se je o spolnosti sploh še treba pogovarjati? Čigava naloga je to? Mame? Očeta? Šole ali interneta?

Tepanjčan gre, pahni ga

14. 1. 2020

Novi red zapoveduje, da se spodobi dnevno razžaliti ali osramotiti vsaj dve javni osebnosti. Če torej sledilcem na družbenih omrežjih še niste povedali, kaj si mislite o pilotski jakni vojaškega ministra, Alenkinih čevljih, Kobalovih plagiatih, Trumpu, Greti Thunberg in o novi vremenarki s televizije, je čas, da nekoga takoj ozmerjate z lopovom, debilko ali kretenom. Ker pa ste ravno pri tem vsakdanjem opravku, lahko pri tipkanju žaljivih domislic premislite še, zakaj to sploh počnete oziroma počnemo. Kaj je dodana vrednost tega? Kako to vpliva nanje, na družbo in pripravljenost ljudi, da sprejmejo položaje, ki so na očeh javnosti?

Zaobljube na steroidih

7. 1. 2020

Novoletne zaobljube, nekoč benigen praznik laži, vezanih na kajenje in prehranjevanje, postajajo tržna niša. V zadnjih 14 dneh nas neprestano obstreljujejo oglasi za tečaje, knjige, predavanja in aplikacije, ki obljubljajo, da bodo naše bedne “performance” spravile na mejo mogočega: keto dieta, vroča joga, štetje korakov in dihanja, v 20 tednih do atletske postave, s tečajem do mentalitete bojevnika, z meditacijo do konkurenčne osredotočenosti, izboljšaj svoje sposobnosti in pohrustaj 2020, premagaj samega sebe in premagal boš konkurenco. Med delom na sebi in konkurenčnostjo je postavljen enačaj. Potem pa adventno porejen vklopiš Instagram in ugotoviš, da si edini, ki še vedno neguje ledveno maščevje; drugi že bingljajo v stenah plezališč, se slikajo na Viševniku, praznujejo 17 pretečenih kilometrov ali objavljajo fotografije prepotenih blazin za jogo. Kako pa vi shajate z neprestanimi namigi, da iz sebe niti približno ne iztisnete dovolj?

Božič, tovarna stresa

24. 12. 2019

Kako narediti božično zgodbo znosnejšo?

Kdo nam krade čas?

10. 12. 2019

“Nimam časa,” je največkrat izrečena ali mišljena misel vseh časov. “Nimam časa” je naravno stanje zahodne eksistence. “Nimam časa” je edina prava in najbolj zveličavna drža, ki nam zagotavlja VIP-ložo v nebesih. Luzerke imajo čas, frajerkam ga primanjkuje (velja tudi za moško slovnično obliko). Kdaj ste nazadnje srečali človeka, ki se je pohvalil, da ima dovolj časa? Zakaj se nam zdi pomanjkanje časa znamenje, da svoje življenje vodimo optimalno? Zakaj ves čas trdimo, da nimamo časa? Ali ga res nimamo, ali samo igramo, da ga nimamo? In ne nazadnje: kdo in zakaj nam krade čas?

Mit in resnica o tašči

3. 12. 2019

Malo je mitičnih pošasti, ki na Slovenskem uživajo tako zlovešč sloves, kot ga tašča. Še v šali smo biblični raj definirali kot prostor absolutne brezskrbnosti, ki izvira iz golega dejstva, da Adam ni imel tašče. Če v spletni brskalnik vtipkate besedo tašča, dobite neštete razprave in jadikovanja, ki so v resnici samo tekmovanja, čigav partner ali partnerica ima bolj demonično mamo. Ker tasti in drugo sorodstvo nastopajo v precej boljši luči, vas Nebuloze sprašujejo, čemu pripisujete tako srednjeveški odnos do partnerjeve/partneričine/ženine/moževe mame. Zakaj tašča tako izrazito prednjači?

Problem ljubljanskega kvadrata

26. 11. 2019

Kdor bi rad živel v prelepi in beli Ljubljani – in teh ni malo –, naleti na resno težavo. Krediti po novem za povprečne odpadejo! Veliko stanovanj je na krilih turistične okupacije glavnega mesta odromalo na platforme, ki so namenjene kratkoročnemu oddajanju turistkam (Airbnb, Booking.com …). Najemnine so s turisti vred zletele v nebo. Za eno stanovanje tudi do 30 interesentov, komentirajo podivjani stanovanjski trg nepremičninarji. Kdo je kriv, da imamo problem? Turisti? Ljubljančani? Županstvo? Vlada? Banka Slovenije? Vsi, ki bi radi stanovali v Ljubljani? Študentke? In kako bi to težavo rešili vi?

Vardist naj bo!

19. 11. 2019

Ob Kolpi so se na manevrih prejšnji teden zbrali uniformirani moški, oboroženi z zračnimi puškami, in tam izvedli operacijo južna zapora: preverili so ograjo na meji in na Donački gori vzpostavili opazovalnico. Zveni kot križanec med slabo lovsko šalo in ponesrečenim team buildingom, toda ideja vaških varuhov blagostanja je na naših tleh prisotna že od pamtiveka in očitno dobiva mlade. Vardisti pravijo, da so njihove po spletu kupljene uniforme in zračne puške samo odgovor na neučinkovitost institucionalnih uniform. Nebuloze pa vas sprašujejo, kako si vi razlagate ljudi, ki namesto martinove gosi z družino čez konec tedna raje jedo konzerve z brati pod orožjem? Bedaki ali junaki?

Milenijci na botoksu

12. 11. 2019

Zakaj naravnost urejene gledamo postrani?

Na puf ne! Kako pa?

5. 11. 2019

Kako priti do vsega, kar potrebujemo, če ne gre na kredit, ker zaslužimo premalo?

Parafinska ljubezen po slovensko

29. 10. 2019

Slovenci smo, kar zadeva kurjenje nagrobnih sveč, v svetovnem vrhu. Pokurimo 16 milijonov sveč, ki tehtajo 6500 ton. Z energijo, ki jo na grobu letno skuri povprečno slovensko gospodinjstvo, bi lahko greli sanitarno vodo vse leto. Zakaj tako radi kurimo vosek? Kaj sporočamo, kadar prižgemo tri svečke več kot sosed ali skregani družinski član? Kdo in zakaj to počne? Imate morda kako idejo, kaj okoljsko bolj sprejemljivega bi lahko na podobno učinkovit način zamenjalo sveče na grobovih? S čim bi lahko oznanjali ljubezen do pokojnih?

Delno dobri dobrodelneži

22. 10. 2019

Dobrota še zdaleč ni sirota, dokazujemo zadnja leta. Ne mine teden brez kakšnega dobrotniškega uspeha ali rekorda, s katerim dokažemo, da za pravo ali dobro stvar in seveda za otroke znamo stopiti skupaj, darovati ali pa vsaj všečkati prizadevanja dobrih. Čemu pripisujete epidemijo pozivov k pomoči? Zakaj tudi sami darujete ali sodelujete? Po kakšnem kriteriju se v poplavi različnih platform za aplikacijo vaše dobrote odločate, komu darovati in komu ne? Ali obstaja skupina ljudi, ki ji naša dobrota daje prednost? In nenazadnje: so berači stare šole in eksotična lačna mladež z razglednic Unicefa v obdobju Facebooka blago iz mode?

Osmi smrtni greh – ležanje na kavču

15. 10. 2019

Prihodnji teden bo (že) spet maraton, po jesenskih gozdovih že tečejo novopečeni strokovnjaki za promacijo, regeneracijo, laktatni prag in podobno. Mesto bo za dva dneva obstalo za vse – za tiste, ki tečejo, in tiste, ki imajo dva dneva hišnega pripora in slabo vest. Če ne tečete vsaj polmaratona, če ne trenirate triatlona, če nimate aplikacije, ki prek Twitterja vsem sporoči, da ste odtekli 7,3 km ob štirih zjutraj, pa da morate ob petih vnesti beljakovine in ogljikove hidrate, se verjetno počutite kot bednica, ki mora jutri za kazen umreti. Ali smo vse skupaj vzeli malo preresno? Je popoldansko ležanje na kavču postalo osmi smrtni greh? Si sploh še kdo upa priznati, da se samo sprehaja, ne da bi si ob tem meril pulz, ali da ne počne ničesar? Kako obvladujete pritiske “rekreacionizma”, ki jih širimo mediji in družbena omrežja?

Digitalno prijateljevanje

8. 10. 2019

“Kdaj pride mož iz službe? Če se mudi, lahko zelo zelo hitro končam.” To so besede, ki jih je na novo potrjeni prijatelj na Facebooku poslal znanki nekaj minut potem, ko je ta sprejela njegovo povabilo za prijateljstvo. Sprejela, ker mu je zaupala, saj imata 30 skupnih prijateljev! Seveda je digitalni berač erotike besedilu dodal še sliko organa, ki mu omogoča hitre konce. Kakšna merila uporabljate, kadar potrjujete nove prijatelje? Je dovolj, da imata 30 skupnih prijateljev na Facebooku? Kaj se mora zgoditi, da nekoga blokirate? Kako so vas ljudje, ki ste jih spoznali na spletu, presenetili – v dobrem ali slabem?

Študirati ali fugirati?

1. 10. 2019

V predavalnice je sedla nova generacija bodočih doktorjev, magistrov in tistih manj ambicioznih, ki bodo prilezli samo do čisto navadnih prvostopenjskih bolonjčkov in bolonjčic. Ponosni so bodoči akademiki, sila ponosni smo starši, ponosna je vsa Slovenija, ki si bo danes v poročilih spet metala pesek v oči, kako zelo radi študiramo v teh krajih. Zakaj je študij še vedno takšna vrednota? Zakaj od otrok še vedno pričakujemo, da se vpišejo na fakulteto? Odlagamo stik z realnostjo? Zdravimo svoje lastne komplekse? Zakaj so obrtniški poklici še vedno rezervirani za capinke in capine iz zadnje klopi?

Veliki podatki za majhne ljudi

24. 9. 2019

So vas oglasi, s katerimi vas zasipavajo Instagram, Facebook in druga družabna omrežja, kdaj presenetili? So o vas povedali kaj novega?

Komu se toži?

17. 9. 2019

Ali nam jadro spora, ki toži zgodovinsko javno infrastrukturo, kaj pove o naši družbi? Ali se nam dogaja amerikanizacija?

Džentelmen 2.0

10. 9. 2019

Kakšni so džentelmeni v drugi dekadi enaindvajsetega stoletja? Ali džentelmenstvo sploh še obstaja?

Šola nas je vzela

3. 9. 2019

Koliko ur na dan vaš osnovnošolec porabi za šolo? Je šola primerno usklajena z ostalimi vidiki življenja? Ali ti sploh še obstajajo?

Volk, medved in razklane ovce

27. 8. 2019

Kako razumeti kmetico, ki ji volk požre pol črede? Kako razumeti zaščitnico živali, ki sanjari o utopiji sobivanja vsega kosmatega s človekom?

Kam so izginili vsi nudisti?

16. 7. 2019

Nudistični kampi se množično spreminjajo v “spodobne”. Ljudje se na forumih pritožujejo čez dekleta in žene, ki se sončijo zgoraj brez tam, kjer je bil toples že v osemdesetih norma. Gospa je skoraj omedlela, ker se je par na Savi Bohinjki kopal gol. Nagce varuhi spodobnega preganjajo tudi z divjih plaž, na katerih je še do nedavnega veljalo nepisano pravilo sobivanja oblečenih in slečenih. Zakaj je plažna golota v časih, ko si erotiko svojega telesa ves čas izmenjujemo prek družabnih omrežij, postala tak tabu? Od kdaj so nudisti ekshibicionisti?

Slovenci in Slovenke na dopustu

9. 7. 2019

Dopustniške stereoptipe o divjih rusoglavih Britancih, čeških gornikih v sandalih, radodarnih Nizozemkah, preudarnih Nemcih in digitaliziranih Kitajcih poznamo. Kakšne pa so vaše izkušnje s čredicami sonarodnjakov in sonarodnjakinj, ki jih srečujete po kampih, plažah in trgih krajev, ki jih obiskujete? Ste ponosni nanje, na nas? Morda kdaj ob srečanju z “našimi” zardite? Se stapljamo z dolgočasnim povprečjem ali imamo kakšno kolektivno lastnost, ki nas v dobrem ali manj dobrem naredi opazne?

Zakaj turisti ne želimo biti več turisti?

4. 6. 2019

Kadar jih gostijo naši kraji, se pritožujemo, da nam turisti kvarijo avtentičnost in kakovost bivanja. Kadar smo turisti, pričakujemo, da bodo kraji obiska pristni. Naravnost protislovno je, da besedni zvezi preveč turizma in preveč turističo postajata slabšalni. Pritožujemo se, da je turistov v naših krajih preveč, hkrati pa rinemo v Berlin, Amstardam, Rim in na Bali, kjer lokalci vse bolj prezirajo milijone tamkajšnjih turistov. Koliko turizma je ravno prav in kako biti odgovoren turist?

Zakaj e-lažete?

28. 5. 2019

Verjetno ste opazili, da na Instagramu, Facebooku in sorodnih aplikacijah za izmenjavo utrinkov popolnih usod ni nesrečnih ljudi, grdih otrok, slabih dni in oksidiranega avokada. Otroci so srčkani, mamice polne energije, avtomobili oprani, nohti postriženi, očiji v formi, na morju nikdar ni dežja, na smučanju ne zmanjka snega. Prav vsi se vedno znajdemo tam, kjer je razgled najlepši. Vsi smo srečni! Kje so vsi osamljeni, zamorjeni in zavaljeni? Kaj nas sili v to, da lažemo sebi in svetu? Kako ti pritiski in zavedanje, da gre vendarle za laž, vplivajo na nas?

Najprej štalca, potem pa štorklja

21. 5. 2019

Statistka kaže, da nam za priporočila narave ni preveč mar, saj se tudi tod živeči vedno pozneje odločamo za otroka. Predstavniki naše generacije, ki so jih starši spočeli v zgodnjih ali srednjih dvajsetih, se zdaj z odločitvijo za otroke nagibajo že krepko v trideseta leta. In smernice kažejo na še večje staranje. Kaj se je spremenilo? Je danes teže urediti optimalno gnezdo za vzrejo? Smo zrelejši od svojih hipijevskih staršev? Nočemo tvegati? Bolj kompliciramo? Preveč ljubimo udobje? Kdaj je pravi čas za otroke in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da jo mahnemo v lekarno po test nosečnosti in folno kislino?

Šoferska steklina

14. 5. 2019

Prijazni, etični in bogaboječi ljudje, ki vozite vozila, pozor! Kadar nas pločevina, znamka in konji obvarujejo identitete in odgovornosti, tudi najbolj obtesani postanemo cestne beštije: trobimo, żugamo, każemo sredince in sovozečim psujemo nerojene otroke. Smo to res mi? Zakaj v besnilu avtomobilske mogočnosti zanikamo vse, v kar v resnici verjamemo?

Kdo pije? Kdo plača? Kdo časti?

7. 5. 2019

Najtežja naloga v Sloveniji. Za mizo gostilne sta dva para in en prijatelj. Dami sta jedli solato in pili vodo, njuna fanta pico in sok, samski frend pa stejk in pivo. Na koncu vseka račun, nad omizjem se pojavi vprašaj zadrege: Kdo naj plača? Vsak zase, ker so jedli in pili različno? V enakih deležih, ker so šli skupaj in vrednost zaužitega ni pomembna? Fanta svojima dekletoma, samski sam sebi? Tisti, ki je imel zadnji god? Problem! Zakaj se Slovenci “častimo” na tako bizarne načine? Kaj želimo povedati s komplicirano kulturo dajanja za pijačo in kosila? Kdo na koncu plača? Kako optimizirati običaje plačevanja zajedka in zapitka, da bo zadrega manjša?

So najstrožji ukrepi najboljša rešitev?

30. 4. 2019

Agencija za varnost v prometu gre v smeri ničelne tolerance za alkohol. Najprej bi mejo znižali z 0,5 na 0,2, v prihodnosti pa prešli na popolnoma treznih 0,0. S tem bi skočili na vlak najstrožjih evropskih držav, kot so Madžarska, Romunija, Češka in Slovaška. Zakaj ima strogost v Sloveniji tako podporo? Se ne znamo obvladati sami? Ali bi v duhu merjenja s kemijo povezanih šoferskih zmožnosti pustili, da vam policisti izmerijo snov, ki bi pokazala, da ste nagnjeni k vožnji brez smernikov ali k temu, da ne obdržite varnostne razdalje?

Digitalna udba za otroke?

16. 4. 2019

Sodobna tehnologija omogoča, da dobri starši otrokom digitalno sledimo, jih nadzorujemo in uvajamo cenzuro v totalitarni maniri, ki se je ne bi sramovala niti nekdanja KGB. Sodobni starši imamo v žepu informacije o tem, kje se nahajajo, s kom občujejo, kake vsebine konzumirajo, koliko časa igrajo igrice. Obstaja veliko aplikacij, celo ponudniki storitev tekmujejo, kdo nam bo omogočil več nadzora nad otroki. Vse te tehnološke dobrine apliciramo našim najmlajšim v imenu varnosti in skrbi. Kakšen je vaš pogled na to? In zakaj svojim najdražjim počnemo nekaj, kar v resnici preziramo?

Fenomen toplic za moške

9. 4. 2019

Nekoč so bili “kupleraji” na pol mitična domena posvečenih krogov, nihče ni zares verjel, da rdeča ekonomija obstaja; danes se čezmejni in lokalni seksualni turizem oglašujeta na komercialnih radijskih postajah, na oglasnih panojih ob cestah, na ceradah kamijonov in v taksijih. Še vinjeto ti vrnejo, obljublja radijski oglas. Vsi ti marketinški tisočaki kažejo na to, da je slovenski trg seksualnega turizma za možakarje še kako živahen, vlagateljem pa zanimiv. Kako doživljate ta fenomen? Gre za padec tabujev? Vidite v tem znak dozorelosti družbe? Morda njene infantilnosti?

Poletni ali zimski čas?

2. 4. 2019

Bruseljska direktiva sporoča, da bomo nehali premikati kazalce na uri. Pristojno ministrstvo in inženir Macura se nagibata k temu, da ostanemo v zimskem času, ker naj bi, ah, kako politbirokratsko, temu, da je tako najboljše, prav in naravno, pritrjeval tudi zakon o izračunavanju časa. Pri podjetju Valicon so naredili raziskavo, ki je pokazala, da si referendumska večina Slovencev želi ostati v poletnem času svetlih popoldnevov. A ker vas očitno spet ne bo nihče nič vprašal, vas sprašujejo Nebuloze na Valu 202. Zimski? Poletni? Zakaj?

Prevarali ali zacelili?

26. 3. 2019

Ne poznam človeka, čigar družina še ni posegla po uslugah vse močnejšega alternativnega sektorja obrambe naše blaginje. Kadar gre zares, smo pripravljeni verjeti in razvezati mošnjiček. Bajaličarke, osteopati, bioresonančnice, horoskoparji, hipnotizerji, dostavljavci smole in kristalov za rakavega očeta, mojstri CBD, zdravilci in zdravilke čakajo na nas. Kako presodite, kdaj vas prevarajo, kdaj zacelijo? Kakšne so vaše izkušnje z vse bolj navzočo alternativno sceno? Sleparji ali carji?

Kako se pripravljate na penzijo?

19. 3. 2019

Po novem naj bi delali do 67. leta, staranje prebivalstva pa namiguje, da vera v dostojno upokojensko življenje, ki naj bi nam ga omogočilo tisto, kar nam trgajo za pokojnino, ni najboljša naložba. Da o prekarnih delavcih z miminalnimi dohodki ne govorimo. Kako se pripravljate na penzijo? Verjemete v pokojninski sistem? Dajete na stran? Upate na miloščino potomcev? Ste spravljeni z delom do smrti? Računate na evtanazijo ali kupujete garsonjero, ki jo boste oddajali ob pomoči Airbnb?

Influencer.si

12. 3. 2019

Poklicnim lepoticam, avtoznalcem, profesionalnim mamam in očkom se po novem reče influencerji: vplivkoti in vplivnice torej. Tisti, ki bi nam radi kaj prodali, jim dajejo izdelke in denar, da to vpletejo v svoj življenjski slog; ob tem pa seveda računajo, da bomo svetlemu zgledu lepotice in očija s Facebooka sledili tudi mi. Število sledilcev jim strmo narašča, kar pomeni, da jih spremljamo, da jih sprejemamo, da so naši “prijatelji”, da so nam za zgled. Kako jih dojemate? Jim zaupate bolj kot oglasom? Zakaj jih sploh spremljate?

Multiopravilne blagajne

5. 3. 2019

Blagajne v trgovini, na pošti ali bencinskem servisu že dolgo niso več samo mesta enostavnega opravka. Ponekod te silijo v hitrostne rekorde, drugod strankam omogočajo neskončno dolge administrativne postopke: plačevanje položnic, vplačevanje iger na srečo, izpolnjevanje garancij, nakup vrtnih bazenov, zavarovanj, vinjet itn. To so nebuloze, ki prihajajo od ponudnika blaga in storitev. Kaj pa mi? Vse to lahko, medtem ko stojimo v vrsti, sprejmemo ali pač ne! Kaj se vam zdi nespodobno? Kje bi se lahko ustavili sami? In kje trgovci, poštarji ter črpalkarji?

Ljubezen gre skozi TRR

26. 2. 2019

Spoštovani pari vseh oblik in pojavnosti, stari rek pravi, da se pri denarju vse konča. Pa se res? Kako na fer način uravnavate financiranje življenja v dvoje: gospodinjske izdatke, najemnino, lizing, stroške prostočasnih dejavnosti, frizerja, depilacije in porekreacijskih zapitkov? Imata skupni račun? Igrata po načelu pol pol? Ali je pol pol fer, če on porabi več kalorij in ima dražji hobi, ona pa ima dražjega frizerja? Si razdeljevanje stroškov preračunavata glede na zaslužek in dejansko porabo vsakega? Ali odvedeta del, ki zadeva skupno, ostalo pa porabljata zase? Kaj pa varčevanje? Kaj je fer? In kaj ni?

Informativne zablode

19. 2. 2019

Pretekli konec tedna je v univerzitetne in srednješolske predavalnice zbobnal na tisoče mladih upov in investitorjev v svetlo prihodnost njihove mozoljaste DNK kontinuitete. In ko zmešaš ambicije staršev, jebivetrstvo odraščajočih in PR izobraževalnih ustanov, ki bašejo o zaposlitvenih možnostih, zmagah na trgu in podobnem, vedno dobiš zanimivo godljo. Kako so se odločali vaše mule in mulci? S kakšnimi nasveti ste jim pomagali? In pa ne nazadnje: se še spominjate, kako ste vi razmišljali pri petnajstih ali devetnajstih? Vam je bilo sploh kaj jasno?

Reproduktivni pritisk na mlade

12. 2. 2019

Vama je že kaj dolgčas? Kdaj bo pa naša mami babica? Če tamle prebijemo, je kabinet lahko krasna otroška soba, ne? Ko sva bila z atijem toliko stara, je šel Anže že v šolo; pa vidva? Vama ni še nič dolgčas? Službi imata, stanovanje tudi, a se vama ne zdi, da je … To je le nekaj ponarodelih fraz za ustvarjanje reproduktivnega pritiska na mlade sorodnike brez otrok. Kot so naši mlaji s prometnimi znaki za omejitve hitrosti in na seks namigujoče igre na porokah, so folklora tudi naša vprašanja, ki se pojavijo na vsaki pošteni družinski obletnici. Kako mladi pari brez shajate s temi pritiski? Kako se jim izognete? Kako se vas dotaknejo? In ne nazadnje: zakaj se vam, “tastarim”, zdi tako normalno najedati hčere, sinove, nečakinje in nečake s tako intimnimi vprašanji?

Sodoben, spodoben, pravi moški je ...

5. 2. 2019

Pred mesecem se je vrtel oglas znanega proizvajalca brivske tehnologije in razdelil svet. Moški zarod je reklama predstavila kot tradicionalno mačističen, seksističen in nasilen. Oglas je možakarjem sveta med vrsticami zažugal, da je čas, da se poboljšajo, saj materializacijo napačnih predstav o moškosti gledajo njihovi sinovi, bodoči možje. “Kajti današnji dečki bodo nekoč možje.” Oblikovala sta se dva tabora. Prvi je trdil, da je sporočilo lepo in času primerno; drugi, da gre za postmodernistični napad na moške in moškost, za kastracijo oziroma kot je slikovito zapisala ogorčenka: “… za še en poskus, kako prave moške spremeniti v cvileče mevže, polne soje.” Kje se najdete vi? Kakšen je sodoben in spodoben in pravi moški?

Otroci s šolskih prireditev na Facebooku

22. 1. 2019

Na šolskih in vrtčevskih proslavah, nastopih in tekmah snemamo vsi vse. Verjetno pa ne veste, da po novi zakonodaji fotografij, na katerih se ob vaših pojavljajo še otroci drugih, ne smete objavljati brez privolitve njihovih staršev. Nekatere šole so snemanje prireditev že prepovedale, drugod ste morali podpisati kakšno izjavo. Dejansko vas lahko toži tudi vaš znanec, če ste na Facebooku objavili njegovega Taya, kako na praznovanju rojstnega dne v bazenu plava ob vašem Tianu. Pretiravamo? Kakšne so vaše izkušnje? Kdo ga zdaj biksa? Zakonodaja? Mi, ki moramo vse posneti ali objaviti? Ali tisti očetje, ki so vas zaradi tega morebiti pripravljeni privesti pred sodnika?

Razbijamo stereotipe, ne pleha

15. 1. 2019

Preverjamo mit, ali obstaja korelacija med tipom avtomobila in vedenjem voznikov. Ali volvo res vozi več levičarjev in veganov? Ali vozniki audijev res ne uporabljajo smernikov? Ali majhni res vozijo velike? So veliki res agresivnejši?

Topoglavo sledenje črki zakona in zanemarjanju smisla

8. 1. 2019

Ste vedeli, da je ljubljansko redarstvo vozilom UKC-ja, ki so bila na nujni vožnji, lani izdalo več kot 900 odločb za prehitro vožnjo? Ste vedeli, da tamkajšnja pristojna služba za dokazovanje, da ni šlo za greh, porabi dva od petih delovnih dni v tednu? Kdaj ste nazadnje pri kakem uradniku, policistki ali tretjem izvajalcu zakona doživeli ignoriranje smisla nekega družbenega dogovora/zakona? Na slepo sledenje paragrafom? In obrnjeno: kdaj in v kakšnem primeru ste nazadnje naleteli na koga, ki ni slepo sledil črki zakona, temveč je ravnal razumsko, nekako smiselno? Na tehničnem pregledu? Na oddelku za prostor? Na CSD? Na FURS? Na cesti?

Zapovedana decembrska dobrodelnsot

11. 12. 2018

Adventni čas ni samo festival konzumerizma, je tudi obdobje, ki nam zapoveduje, da moramo postati boljši, bolj filantropski. Klasične Unicefove voščilnice so samo vrh ledene dobrote; vrstijo se dobrodelni koncerti, človekoljubne prireditve in dobrotnostni izleti vseh vrst. Zadnji dnevi leta računajo z nami. December je mesec, ko moramo iz sotesk sebične potrošniške duše izbezati tisto trohico sočutne dobrote, ki je tam še ostala. Kako razmišljaš o adventni dobrodelnosti? Zakaj moramo biti okoli božiča boljši kot sicer? Komu, s čim in pa predvsem zakaj izkazujete dobroto te dni?

"Kar je več kot tri na dan, je preveč!"

4. 12. 2018

Slovenske alkoholne statistike nas uvrščajo med mojstre evropskega požirka; tudi izrazov za opitost imamo več kot Inuiti za sneg. Na eni strani so nerealna priporočila stroke, ki težijo z nesprejemljivima malo ali nič, na drugi pa naša folklora, ki ne govori veliko, sugerira pa, da je normalno, če po šihtu spiješ kak pir ali dva, po rekreaciji, koncertu ali čem tretjem pa kozarce pomnožiš s tri. Vsaj. Ker vstopamo v mesec, v katerem ni nič čudnega, če si vsak drugi dan malo “fajhten”, vas sprašujemo, kolikokrat na teden, koliko in ob kakšnih priložnostih je za vas spodobno – “normalno”?

Tri, štiri, lučke!

27. 11. 2018

Prvi je lučke tik pred volitvami prižgal županski Prometej v Kopru, sledil je Beograd, Ljubljana bo s kultnim stavkom “… tri, štiri, lučke!” zažarela še v tem tednu. Vse zgodnejše svetlobne “čudolandije” postajajo nov standard lokalnih vladarjev. Če tisočerih zvezd v vašem zaselku še ni, drobna brlivka, ki župana ali županjo nagovarja k zgodnji umetni svetlobi adventa, zagotovo že tli. Kaj vam pomenijo županske lučke? Komu zares svetijo? In kaj, česar o sebi nismo vedeli, dejansko osvetljujejo?

Otroški voziček = statusni simbol

13. 11. 2018

London 2018: Več kot dvema tretjinama britanskih staršev se zdi, da morajo kupovati drage avtosedeže, vozičke in druge pripomočke za dojenčke. 12 odstotkov jih celo pravi, da so zanje otroški vozički statusni simbol. Mamica, slovenski FB 2018: Stokke ima zunaj nove modele, kar je vsaj zame čisto razočaranje, ker so letos enaki vsem drugim vozom ////Xplory pa je pa res nekaj posebnega in zagotovo bolj mestni voz kot za teren, čeprav tudi na makadamu nismo imeli nobenih težav.///Jaz imam črnega joolza – geo mono. In boljšega vozička ne bi mogla imeti. Eleganten, povsod ti poleg paše. Vrhunski. Zakaj dojenčkom kupujemo nove vozičke za 1000 evrov, če lahko na bolhi dobimo popolnoma funkcionalno vozilo iz druge roke za 65 enot? Kaj s tem sporočamo svetu in kaj humani vsebini športnih terencev?

Je mučenje trgovk za praznike etično?

6. 11. 2018

Čeprav so nočni nakupi in šopingi med vikendi za celo družino postali domača folklora, smo za praznike ostali brez kruha. Sindikati in trgovci so se dogovorili, da zaprejo vse, kar je. Tudi tiste enote, ki so bile nekoč dežurne. Ko je nekdo (Mihi) pripomnil, da gremo iz ene skrajnosti v drugo, so ga družabna omrežja razglasila za sovražnika delovnega razreda, neoliberalnega brezčutneža in sploh slabega človeka. Vprašanje se torej glasi: v katerih terminih je naša želja po nakupih legitimna in kdaj naš gon po kruhu in mortadeli postane sovražnik delovnega ljudstva?

Zakaj hodimo bolni v službo?

30. 10. 2018

Prišli so mračni časi jeseni, ko vsak dan kakšna krehajoča sodelavka ali sodelavec s povišano telesno temperaturo utrjuje novo normo, ki pravi, da nikdar nisi dovolj prehlajen, da se ne bi žrtvoval za višje cilje. Zakaj je bolehanje na delovnem mestu postalo vrednota? Kakšni so vaši kriteriji/simptomi, ob katerih lahko legitimno ostanete doma?

V iskanju idealnega župana

23. 10. 2018

Začela se je županijada, ki tako po diskurzu kot po kandidatih in kandidatkah za lokalno plemstvo spominja na slab resničnostni šov. Tokratni lokalni mačo festivali ponujajo vse mogoče: stare povratnike, večne karieriste, obsojence, notorične populiste, večne vladarje, nekdanje nogometaše, tekmovalce resničnostnih šovov, vremenarke in novinarje. Veliko čudnih tipov, malo žensk. Zdi se, da kriteriji pri izbiri lokalnih ljudi, ki naj bi jih poznali, precej odstopajo od tistih, ki nas zastopajo v DZ. Sprašujemo vas, zakaj so lokalne volitve tako drugačne od državnozborskih, in vas naprošamo, da iz humanih resursov, ki so nam na voljo, sestavite idealnega župana? Lahko tudi županjo!

Moramo se odločiti med mesom in prihodnostjo

16. 10. 2018

Vegani in vegetarijanci prehajajo v ofenzivo in trkajo na našo vest. Baraža argumentov veganske artilerije ima vedno večjo težo. Dejstvo je, da vsejedci posredno podpiramo industrijo smrti in okoljsko kataklizmo. Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da bi lahko z viri, potrebnimi za enega mesojedca, nahranili 20 veganov. 70% amazonskega pragozda, ki predstavlja pljučno krilo planeta, izsekajo zaradi živinoreje. Ogljični odtis vsejeda, ki ne pazi na ekologijo izvora živil, je več kot stokrat večji od veganovega, ki uporablja ekološko pridelana živila. Kako naj se ob teh dejstvih počutimo? Naj se spreobrnemo?

NE NE NEbuloze

9. 10. 2018

Zakaj vedno, kadar nekaj ni v našem interesu, rečemo NE? Ne smo Slovenci rekli domu za ostarele, ne smo rekli komunam za zasvojence, varnim hišam za pretepene ženske, pa, kakopak, beguncem in panelnim ograjam. Vsemu! Ko smo že mislili, da smo videli vse NE-je, smo prejšnji teden prebrali, kako s(m)o rekli NE pešpoti na Primorskem? Ker bo hrup in ker bodo nepremičnine razvrednotene!? Da se ne bomo samo zgražali, si raje povejmo, kako mi razumemo tiste, ki rečejo NE? Kajti mogoče bomo že jutri mi v podobnem položaju.

Epidemija diet v šolah in vrtcih

2. 10. 2018

Pediatri opozarjajo, da so se verske, filozofske in zdravilske diete razmahnile tudi v šolah in vrtcih. Posebej moderna je brezglutenska, zaznali pa so tudi take, kjer otroci lahko jedo samo rdeča ali zelena živila. Ustanove, ki po novem zakonu diete morajo zagotavljati, tarnajo, da trendu težko sledijo. Zakaj so potomci generacij, ki so v šolah natepavale ribji namaz na rezini bele štruce, tako občutjive?

(Vele)mojstri natega

25. 9. 2018

Kdaj in kako vas je nazadnje nategnil kak mojster? Se vam je zgodilo, da ste sprva mojstra težko dobili, ga nato dolgo čakali, naposled pa je svojo storitev opravil slabo in drago, zdaj pa ne dviguje telefona? Temu se reče mojstrski hat trick, ki ga neredko doživite od tistih, ki pridejo zamenjat cev na bojlerju, popravit pralni stroj, preverit plinsko peč in podobno. Kakšne so vaše slabe izkušnje in čemu pripisujete razmah kulture mojstrskega natega?

Prehitevalni pas ne obstaja

18. 9. 2018

Uporaba prehitevalnega pasu v Sloveniji pozna številne intepretacije. Eni blendamo za ritjo pri 150 km/h, drugi se peljemo od Ptuja do Kopra po prehitevalnem pasu tako, da tempomat nastavimo na varnih in zakonitih 121 km/h. Prvi trdijo, da so nevarni drugi, drugi se pritožujejo, da prvi nimajo pojma. Kljub jasnim mejam zakonitosti, se očitno težko dogovorimo. Kaj vam (poleg zakona, ki pravi 130 km/h za prehitevanje) narekuje optimalno uporabo prehitevalca? Kdo ima bolj prav, kralji tempomata ali plemstvo nemške LED tehnologije?

Sosedsko sobivanje ob zvoku kosilnice, motorke in dronov

11. 9. 2018

Eden najpogostejših povodov za jamranje po Facebooku, Twitterju in podobnem je zvok, ki ga generira sosed ob nam neprimernem času z nam neprimerno dejavnostjo: košnja nedeljske jutranje rose, testiranje drona, striženje ligustra, visokotlačno vzdrževanje podvozja pasata… Kako reagirate v takšnih situacijah? Kaj je prva stvar, ki vam pride na misel? Se pozanimate, kaj pravi občinska uredba? Preverite, če je početje zakonito? Kličete policijo? Izvajate povračilne ukrepe? Ali nemara sosedu skuhate kavo?

Sine, lahko pogledam tvoje ocene?

4. 9. 2018

Ali veste, da brez soglasja vašega polnoletnega sina ali hčerke ne morete več zalezovati po e-asistentu? Lahko se zgodi, da vas v naslednjih dneh, ko boste prišli na govorilne ure, razredničarka obvesti, da ocen in vpisov ne morete videti, ker mulo ni podpisal, da s tem soglaša. Pa vendar ste po zakonu, če se šola, dolžni zanj skrbeti vse do 26 leta. Kje smo zašli? Ali starši z željo po popolnem nadzoru naše investicije? Ali uradniki z novim prebliskom togega zasledovanja črke zakona?

Odnos med legalnostjo in legitimnostjo

28. 8. 2018

Prgišče dni po tem, ko so bovški organi po črki zakona negovali kubanske plesalce, načenjamo edino pametno vprašanje, ki ga ponuja ta zaplet: odnos med legalnostjo in legitimnostjo. Pustimo ob strani barvo polti in begunsko previdnost ter se raje posvetimo temu, kolikokrat v življenju znotraj naše lepe skupnosti ste se srečali z neživljenjskimi (a legalnimi) postopki naših organov, birokratov in podobnih škratov, takih, ki raje kot smisel zasledujejo črko zakona. Se vam je zgodilo v knjižnici, na cesti s policisti, na CSD-ju, ali pri ponudniku interneta?

Triki za lupljenje turistov

21. 8. 2018

Delite z nami svoje izkušnje s področja lupljenja turistov. Kje in kako so vas nazadnje najbolj kvalitetno pomolzli? Kje nastopi točka, v kateri dahnete, to je navadna kraja? Je to pivo za 7 evrov na Tirolskem? Ali tisto za pet na Hvaru? So dovolj štiri trupeljca lignjev s tremi pripadajočimi lovkami in ogromno limono v Izoli? Parkirnina v Posočju? Apartma brez okna v Grčiji? Je tega zaradi vse močnejših turističnih tokov več ali manj?

Slovenci kot poligloti

14. 8. 2018

Zakaj Slovenci na Hrvaškem govorimo hrvaško, medtem ko se sosedje redkeje poslužujejo naše lepo zvenče melodije? Zakaj se vedno trudimo govoriti jezike krajev, kamor odhajamo? Tudi v Italiji, Španiji, Nemčiji in Franciji slovimo po tem, da se naučimo naročiti kavo in rogljiček v njihovem jeziku. Menda se podobno vedemo tudi, kadar oni k nam prihajajo kot gostje: rogljičke ter kave razumemo kar v njihovih jezikih. Je slovensko turistično poliglostvo zgolj samovšečen mit, ali je v njem kaj resnice?

Zaračunavanje narave

7. 8. 2018

Odkar si prizadevamo za uveljavitev Slovenije kot neokrnjene zelene destinacije na zemljevidu svetovnega turizma, postaja modno, da zaračunavamo tudi dostopanje do naravnih znamenitosti, kot so slapovi, soteske, mostovi, plaže in podobno. Nekateri bi zaračunali kar vstop v cele doline ali kraje. Zaradi obremenitve okolja in turističnih regij je takšno ravnanje logično, a gre marsikomu v nos. Kako vi gledate na to? Kaj je kriterij, da se narava lahko zaračuna?

Oči, a lahko grem s frendi na morje?

31. 7. 2018

Kdaj in pod kakšnimi pogoji mulcem dovoliti, da gredo sami na počitnice? V teh dneh se veliko ljudi, ki smo se uspešno reproducirali v letih 2002/2003, ubada s problemom prvega lansiranja avtonomne mularije v zalive Jadrana. Tam se, kot vemo iz lastnih izkušenj, dogajajo razna poletna grozodejstva: pohota, alkohol … da o morskih ježkih ne govorimo! Se bo hči vrnila nedolžna? Bo imel sin ob povratku tatu ali hepatitis B? Kako preprečiti najhujše scenarije?

Če ne greš na Triglav, nisi pravi Slovenec

12. 6. 2018

240 let mineva od prvega pristopa na Triglav, ki je naš nacionalni mit in simbol. Gora vseh gora. Reklo pravi, da nisi pravi Slovenec, če ne prilezeš gor. Eni se temu upirajo tako, da se Očaku iz principa izogibajo v velikem loku, drugi pač ne, saj v špicah gor sopiha tudi po tisoč pravih Slovencev na dan. Naravnost nemitično je, da je mit tako oblegan, čeprav naj bi bili simboli nedotakljivi. Zakaj rinete na Triglav? Kako ga doživljate? Ali bi morali omejiti/zaračunavati dostop? Je bolj "pravo" slovensko, da simbol naskočiš ali da ga pustiš pri miru?

Je tabu popolnost ali nepopolnost?

5. 6. 2018

Poletje je čas, ko nam s popkulturo podprti marketing zapoveduje popolno popolnost. V fitnesih se razlivajo hektolitri znoja, estetski kirurgi delajo nadure. Prsi se mladim podarjajo za maturo in diplomo. Številni sodelujejo celo v nagradnih igrah, v katerih srečnim absolventkam z besedno zvezo "košarica samozavesti" ponujajo popolne prsi. Drugi nas vabijo s takimi besedili: "V zadnjih tednih pred šolskimi počitnicami in daljšim dopustom je ravno pravi čas za morebitne hitre popravke na obrazu in telesu." Botoks, silikon, beljenje anusa in liposukcija tako niso več domena odcvetelih zvezd, ampak postajajo standard tudi na plažah slehernikov. Kako gledate na novo modo zanikanja genov in staranja; na trend, ki narekuje, da bo del družinskega proračuna prej ali slej odtekel tudi v to smer?

Denarno nagrajevanje za ocene in končni uspeh šolarjev

29. 5. 2018

Ste tudi svojemu potomcu obljubili prenosnik, skuter ali jabolčni telefon, če bo zmogel brez popravca ali če bo šesti razred opravil vsaj s prav dobrim uspehom? Tudi vi prakticirate modno nagrajevanje ocen? Petica ti prinese petaka, štirica enega manj, trojka nič, za dvojko se pa tri evre odbije. Ste zagovorniki notranje motivacije in se vam zdi tak pristop preveč materialističen? Ste realisti in veste, da je ves smisel našega obstoja samo in zgolj to, da smo na koncu za svoje delo plačani?

Fantovščine in dekliščine kot novi rituali poniževanja

22. 5. 2018

Bizarne šege, povezane z vstopom v zakonski stan, so v naših dolinah doma od pamtiveka. Toda če so bila križanja in sorodna mučenja nekoč domena ozkega kroga prijateljev, je danes bistvo rituala, da ga uzre čim več neznancev. Tudi s pomočjo družbenih omrežij. Predženitne orgije se selijo na mestne trge – na kraje z največ neznanci, kjer neveste, ovenčane z umetnimi penisi, vsem na očeh nabirajo denar; videli smo lahko tudi ženine, kako so podobno počeli s pritlikavcem za vratom. Da, prav ste prebrali. Agencija, ki se ukvarja z organizacijo teh dogodkov, vam za vzbujanje pozornosti odda pritlikavca, ki ga lahko oblečete v Batmana, Supermana ali redarja in z njim vzbudite še več pozornosti!? Nebuloze vas sprašujejo, od kod izvirajo rituali javnega poniževanja in kakšen je njihov smisel.

Personalizirane registrske tablice

15. 5. 2018

Dober avto in glasna akustika nista več zagotovilo, da boste v gneči opaženi, zato se vedno več naših ljudi odloča za personalizirane registrske označbe. Med nami tako potujejo LJ -PSIHO, PO – HOTEN, NM – DIVJAJ, PO – UBICA, LJ – MILF, CE- SVEDR in podobni. Ljudmila Novak se je zavzemala za prepoved nespodobnih, a ji še ni uspelo. Nebuloze se zahvaljujejo za njihov obstoj in izhajajo iz tega, da veliko povedo o nas. Kaj? Zakaj vozite perosnalizirane označbe? Kako tisti, ki jih ne, reagirate, ko se znajdete v njihovi družbi?

Na tribunah prenapeti starši, na igrišču otroci pod pritiskom

8. 5. 2018

Spoštovani fuzbal atje in basket mame, ki s kosmiči in spodbudo in dretjem na sodnike hranite male Gajserje, Kopitarje, Dragiče in Messije: od kdaj in zakaj je šport vaših otrok postal tako resna reč, da športni psihologi poročajo o depresiji in izgorelosti pri mulariji, stari 11 ali 12 let? Zakaj smo privolili v to, da je ključna vrednota športa rezultat, čeprav vemo, da ima orodje za doseganje presežnih rezultatov zelo majhen odstotek ljudi? Zakaj sina vzdržujemo v iluziji, da bo Messi, čeprav vemo, da se ne bo zgodilo? V kakšni meri so pri tem udeleženi klubi, denar in mediji? In pa najpomembnejše: kje smo, kot odgovorni za svoje piščance, zašli mi – starši?

Prekarnosti čez 20 let ne sme več biti!

1. 5. 2018

Svet se stara, le sindikalisti ostajajo večno mladi, se zdi navadnim smrtnikom. Kljub "Highlander" učinku pa sem ter tja vendarle uzremo nov delavski obraz. O zateženem delu, o dostojnem delu in o čudežu, da s.p.-jevci nikdar ne zbolijo, v Nebulozah na Svetega Jožefa - delavca dan z Markom Funklom: "Sramotno je, da se v letu 2018 pogovarjamo o delovniku dolgem 8 ur. Plan našega sindikata je samoukinitev, ker prekarnosti čez 20 let ne sme več biti!"

Odnos med kolesarji in vozniki avtomobilov

24. 4. 2018

Prišel je tisti čas v letu, ko nas začnejo motiti cestni kolesarji, ki po naših domačih cestah trenirajo svoje močne noge. Družabna omrežja se šibijo od jamranja, groženj, pobud in pozivov k ukrepanju proti rekreativcem, ki vozijo ali vštric, v predolgih kolonah, preveč desno od roba, prepočasi ali prehitro. Redki problemi naše dežele vzbudijo toliko aktivnega državljanstva! Kakšne so vaše izkušnje z njimi? Nam prigode, povezane s petimi specialkami, ki jih moramo prehiteti na poti do doma, res posrkajo toliko življenjskega soka, da jih je vredno pofotkati in zgroženo deliti na Facebooku? Je težava kje drugje? Kje?

Zmenkarije v digitalni dobi

17. 4. 2018

Stereotip, ki pravi, da so online zmenki domena osamljenih staruhov in perverznežev, že dolgo ne drži več. Vse več ljudi, tudi mladih, se namesto za organsko/naravno/tridimenzionalno dvorjenje na štiri oči odloča za iskanje partnerja ob pomoči digitalnih platform, kjer vam algoritmi po kratkem vprašalniku poiščejo ljubezen življenja ali samo petkovo avanturo. Nebuloze zanima, zakaj se odločate za elektronske ljubezenske pripomočke? Je digitalna pomlad učinkovitejša, varnejša in bolj romantična?

Doping rekreativcev

10. 4. 2018

V Večeru smo pred nekaj dnevi brali, kako je delavec UKC Maribor s kemijo zalagal trenerja rekreativcev. Resda je doping med 50-letnimi fotrčki, ki so pred petimi leti shujšali in odbrcali prvo Franjo ali odtekli prvi polmaraton, nekaj, kar si težko predstavljamo, a očitno se dogaja. Sprašujemo vas, ali kaj veste o tem? In pa predvsem: zakaj bi nekdo, pri katerem štipendija, kariera in sponzorske pogodbe ne visijo na nitki rezultata, starčke v svoji kategoriji tako rad premagal, da uporabi nedovoljeno kemijo?

Peklenski motoristi med angelskimi avtomobilisti

3. 4. 2018

Na prvi resni pomladni dan se milijonu domačih osebnih avtomobilov na cestah pridruži slabih 60 tisoč motoristov, do katerih imamo vsi – večinski avtomobilisti, mediji in politika – izrazito stereotipen odnos. Brezglavi norci, adrenalinski desperadosi, zaradi katerih ob lepih nedeljah tulijo sirene rešilcev. Čeprav smo ob srečanju z njimi v avtu manj ranljivi, kot so oni na motorju, nas v teh dneh običajno izdatno skrbi za njihovo zdravje. Tokrat se v nebulozah sprašujemo, kaj avtomobilisti pričakujemo od motoristov? In kaj enosledna manjšina pričakuje od nas? Pomagajmo drug drugemu in postanimo bolj varni.

Koristni nasveti o tehnikah občevanja s šefi

27. 3. 2018

Šef je šef in naučeni smo, da se do tistih, ki so hierarhično višje, vedemo drugače kot do onih, s katerimi sobivamo na istem klinu lestvice; zato se v vsakem kolektivu najde kdo, ki tehnike občevanja z nadrejenim popelje na novo raven. Morda imate sodelavko, ki vedno kima? Se tudi vi kdaj zalotite, da se smejite šefovim šalam, ki niso smešne? Tudi vi kdaj izveste, da je bil sodelavec v soboto na pikniku pri šefinji? Kje je meja med spoštovanjem avtoritete in prilizovanjem? Optimalno preživetje delovne epohe življenja zahteva nemalo iznajdljivosti. Kakšne tehnike lezenja nekam uporabljate vi ali vaši sodelavci?

Komu ali čemu služijo občinski monumenti

20. 3. 2018

Kranjsko bitcoin kriptokrožišče je zgolj vrh ledene gore. Občine in njihove poglavarje obhajajo vse bolj ambiciozni prebliski. Če je stolp v Lendavi visok 53 metrov, si je Rogaška Slatina zamislila še enkrat višjo razgledno arhitekturo. V Žalcu, kjer že zdaj v fontanah teče sveže pivo, načrtujejo spust s toboganom z najvišje zgradbe v občini. Celjani bi imeli najdaljši viseči most, da o brveh in popolnih fugah Ljubljane ter LED-tlakovcih Kopra ne govorimo. Kako vi, ki župane izvolite, dojemate občinske arhitekturne mojstrovine za pritegovanje pozornosti. Gre res samo za prepoznavnost in turizem? Vas taki spomeniki kot občanke in občane res zastopajo ali gre za kaj več?

Učenje z otroki novi standard?

13. 3. 2018

Še nikdar ni toliko odraslih razširjalo vlomke, izdelovalo predstavitve v Powerpointu, tuhtalo, kakšna je razlika med kislinami, bazami, mejozo in mitozo. Kdaj, zakaj in kako je postalo normalno, da popoldneve posvečamo učenju z otroki? Sta res za vse to kriva šola in sistem ali so nemara naša previsoka pričakovanja? V katerem razredu/letniku se bomo nehali učiti z njimi in namesto njih? Kdaj je čas, da se spopadejo z realnostjo svojih kompetenc?

Organizirane rojstnodnevne zabave za otroke

6. 3. 2018

Podjetij, ki organizirajo otroške rojstnodnevne zabave, je vse več. Tudi takih, ki izvajajo program za leto, dve ali tri leta stare malčke, ki jim je socializacija španska vas. Star Wars, Hello Kitty, Telebajski itn. Organizirana in dislocirana rojstnodnevna zabava postaja novi standard. Preden pa investiramo v tako zabavo, se vprašajmo, čigavi pritiski vzpostavljajo nove folklorizme? Počnemo to zaradi otrok ali zaradi tega, ker to na FB počnejo drugi? Zakaj torej?

Zakaj ženske vedno vozijo slabšega izmed obeh družinskih avtomobilov

27. 2. 2018

Otroci in naše dame so naše največje bogastvo, naši najbolj ranljivi zakladi, na katere moramo paziti kot na punčico svojega očesa. V tej točki se strinjamo, dragi moji fantje. No, če je tako, potem mi pa povejte še, zakaj ženske in otroci vedno vozijo slabšega izmed obeh družinskih avtomobilov? Zakaj mami otroke v vrtec pelje s tamalim avtom? Zakaj gre naš najstnik s svežim izpitom in frendi na morje z manj varnim?

Parkiranje na mestih za invalide

20. 2. 2018

Neupravičeno parkiranje na prostoru za invalide je nadvse ljubek nacionalni šport. Ugotovitve akcije Parkiraj svoje izgovore drugam razbijajo mit, da gre za dejanja nepomembne peščice, saj so pokazale, da je na prostoru za invalide kar 63 odstotkov parkiranih čilih in zdravih. Zakaj se nam pogosto zdi, da s tem ni nič narobe? Kakšen človek parkira na prostoru za invalide? Kako ravnate, kadar ste priča takšnemu junaštvu? In kaj nam je storiti, da ta sramotna statistika zdrkne proti nič odstotkom?

Vsi bi bili radi influencerji

13. 2. 2018

Če so nekoč otroci sanjali, da bodo, ko odrastejo, postali zdravnice, piloti, učiteljice in policaji, je danes nabor precej ožji. Vsi bi bili radi "influencerji" družabnih omrežij. Vse, kar za ta poklic potrebuješ, so pametni telefon, vosek za lase, občutek za selfi in zadostno število sledilcev, ki so pripravljeni poslušati par minut dolge monologe o tem, kaj vse ste danes nakupili in kaj boste še jutri. Kako vi gledate na pojav novih vplivnežev in na njihovo neznosno lahkotnost vplivanja?

Obsedenost s čistočo

30. 1. 2018

Obsedenost s čistočo je priljubljen šport malega naroda. Skrbna mati in sposobna žena ima čisto kajžo, dober pater familias pa snažen avto. Zatorej niso redki prizori pranja avtomobila v meglici jutra mrzle januarske sobote, preostanek dneva pa neredko odpade, ker je pač treba zdrgniti fuge v kopalnici ali pomiti okna. Se kdaj zalotite, da pretiravate s čiščenjem? Se kdaj vprašate, zakaj tako v detajle in zakaj tako pogosto? Lahko naštejete nekaj čistilnih praks, ki jih pri drugih (ali pri sebi) ne morete razumeti? Kaj je ravno prav in kaj preveč? Resetirajmo naš odnos do čistoče in se osvobodimo!

Nadzor zaposlenih s snemanjem, GPS-lokatorji, družabnimi omrežji

23. 1. 2018

Na delovnem mestu smo izpostavljeni številnim oblikam nadzora delodajalcev, ki imajo en sam namen: iz zaposlenih iztisniti največ za ta denar. Nekatere metode smo že sprejeli, druge šele bomo: štopanje prihodov/odhodov, pisanje poročil o delu, snemanje na delovnem mestu, uporaba GPS-lokatorjev, pregledovanje družabnih omrežij, nagrajevanje ovajanja med sodelavci. Kakšno je pravo razmerje med zaupanjem in nezaupanjem? In kje je točka, ko rečemo, HALO, tole je pa res preveč?

Cena kvadratnega metra stanovanja v Ljubljani

16. 1. 2018

Ker na koncu nerazumne cene vedno plačamo mi, razumni, so Nebuloze skušale ugotoviti, kaj poganja let nerazumnih cen ljubljanskih kvadratnih metrov v nebo

Starševski pogoji za let iz gnezda

9. 1. 2018

Mame in fotri, pri katerem letu ste svoje mladiče pripravljeni spustiti iz gnezda?

Nauk službenih novoletnih zabav

19. 12. 2017

Nahajamo se v času zgostitve službenih zabav, ki so tradicionalno bizarna godlja, v kateri se podre hierarhija in se vedno znova zmeša nezdružljivo: zasebno s službenim, vino s pelinkovcem. Dasiravno se tako ali drugače vedno slabo končajo, se jih redno udeležujemo. Kakšen je smisel službenih zabav?

Biti konj ali Bitcoin?

12. 12. 2017

Slovenijo je zajela kriptomanija. Ko začnejo o bitcoinih govoriti frizerka, mehanik in otroci, takrat pomisliš, da nekaj zamujaš.

Ledeno špecanje kot oblika zaslužka

5. 12. 2017

Temperature so padle, verjetnost, da na ledu ali snegu pademo tudi mi, se je povečala. Ker je sila moderno, da odgovornost preložiš na drugega, smo tudi Slovenci kaj hitro ugotovili, da padec na ledu, snegu ali ob mokrem bazenu nikakor ne more biti tvoja odgovornost. Torej je to lahko tudi biznis. Če padete na kopališču, na pošti ali na pločniku, katerega čiščenje je v pristojnosti občine, lahko precej dobro zaslužite. Sprožil se je plaz odškodninskih tožb in poravnav, h katerim te ščuva kup podjetij, ki se s tem ukvarjajo. Kaj si mislite o ledenem špecanju kot obliki zaslužka?

Black Friday ali uvoz potrošniškega festivala

28. 11. 2017

Valentinovo, Božič, noč čarovnic in ostali prazniki, ki podirajo rekorde v nakupih

Naj bo služba drugi dom ali okolje nadzora?

21. 11. 2017

Miha sprašuje in debatira. Eni delodajalci svoje delojemalce optimizirajo z nadzorom, represijo, tiho grožnjo, drugi z bolj liberalnimi in prijaznimi pristopi iz službe delajo drugi dom. V kakšnem delovnem okolju bi dali več od sebe? V takšnem, v katerem vam da služba vedeti, da bodite veseli, da jo imate? Ali v takšnem, v katerem vam služba pove, da je vesela, da ima vas?

Zakaj ne zamenjamo banke, ponudnika interneta, dobavitelja elektrike?

14. 11. 2017

Če je odločanje med tistim, kar nam ponujajo na trgu, najmočnejše orožje potrošnika, smo neverjetni pacifisti. Kdaj ste nazadnje zamenjali banko, ponudnika mobilnih storitev, dobavitelja elektrike, interneta ali plina? Bentimo, grozimo, a v glavnem nič ne storimo? Je težava v birokraciji; lenobi, ki ne preverja zaračunanih postavk; v predsodku, da je tako vseeno, ker nas bodo tako ali tako lupili še naprej? Zakaj Slovenci lažje zamenjamo partnerja kot pa banko ali ponudnika internetnih storitev?

Otrokom vstop prepovedan

7. 11. 2017

Miha debatira s poslušalci. V ljubljanski kavarni, ki urbane bivanjske presežke ustvarja s tropom mačk, so prepovedali obisk otrokom, ki so mlajši od 10 let. Vnel se je srdit boj med zagovorniki in nasprotniki ukrepa. Spletni špetir je prekosil celo predsedniške volitve. Eni trdijo, da otroci motijo mačke in mir; drugi spet, da je ukrep podoben, kot če bi obisk prepovedali upokojencem. Nebuloze je pripetljaj navdihnil k razmisleku o prostorih in prilikah, kjer je otroška prisotnost primerna, in onih, v katere mularije ni pametno vlačit. Ker pravil v glavnem ni, če nam kdo kaj reče, smo pa hitro užaljeni, se dajmo na tem mestu pogovorit, kam s froci DA in kam NE?

Dan reformacije je pravzaprav dan svobode

31. 10. 2017

Pogovor z evangeličansko duhovnico Jano Kerčmar Džuban.

Burger na fotki čudovit, realnost na krožniku uvela solata

24. 10. 2017

Miha sprašuje, kdaj ste bili nazadnje razočarni, ko niste dobili tistega, kar je obljubljala slika?

Kaj ti bo nova fasada, saj imaš termostat v stanovanju

17. 10. 2017

Miha sprašuje, kaj sestanki hišnega sveta povedo o našem sobivanju. Poslušalci delijo svoja mnenja in konkretne izkušnje.

Mali užitki, ki jih spremlja občutek krivde

10. 10. 2017

Miha poslušalce sprašuje po užitkih, ki jih spremlja slaba vest.

Jelena Rozga in ostala glasba, ki jo poslušajo študenti

3. 10. 2017

Miha sprašuje: včeraj je bruce v Ljubljani pozdravila Jelena Rozga, ankete so pokazale, da nekateri študenti ne vedo, kdo je Jimi Hendrix. Kje smo starši zamočili?

Nabiranje gob je kot lov na zaklad

26. 9. 2017

Dragič je odletel čez lužo, dež je nehal, vesoljna Slovenija se je zapodila po gobe. Debate po bifejih se rolajo samo še okrog gob, družabna omrežja pričajo o tonah izplena. Kaj zaboga počnete z vsemi temi jurčki?!

Mobilna telefonija, mularija in pornografija

19. 9. 2017

Mihi sprašuje kdaj je pravi čas, da se z otrokom pogovorimo o pornografiji, če sploh.

Si želimo več ali manj turistov?

12. 9. 2017

Miha s poslušalci o slovenski turistični dilemi letošnjega poletja.

Razlika med inkasantstvom in vzgojno kaznijo v prometu

5. 9. 2017

Miha sprašuje poslušalce, kdaj naj se nam zdi kazen v prometu vzgojna, kdaj pa rečemo, da gre za navadno inkasantstvo?

Fenomen gigantskih porcij

29. 8. 2017

Zakaj mora dunajski zrezek viseti čez rob in zakaj bi kdo naročil malo pico, če je le evro cenejša od velike.

Ekonomika napitnin po slovensko

22. 8. 2017

Napitnina: da ali ne? Je 50 centov premalo, tri evre dovolj? Raziskujemo slovenski misterij napitnine!

Komercialni potencial Marijinega vnebovzetja

15. 8. 2017

Oglaševalci so zasedli praktično vse praznike in nanje obesili svoje produkte, od velikonočnih čokoladnih jajc in zajcev, do Božičkovega mehurčkastega napitka. Ob prazničnem prenajedanju se da dobro prodati tudi kak zvarek, ki želodcu pomaga uravnavati kislino. Kaj bi se dalo prodati na Marijino vnebovzetje? In zakaj tega ni še nihče poskusil?

Dopust in tečni otroci

8. 8. 2017

Miha je spraševal, kdaj lahko tujim otrokom kaj rečemo? In kako se odzovemo, kadar našim rečejo, naj dajo mir.

Umetnost priprav na dopust

27. 6. 2017

Mihi v Nebulozah sprašuje, kako se ne spreti pred odhodom na morje oziroma kako čim bolj sproščeno izpeljati projekt dopust.

Kupovanje poceni ali dražje hrane

20. 6. 2017

Miha Šalehar s poslušalci o dilemi med kupovanjem poceni ali dražje hrane, ki z oznakami eko, bio in naravno prinaša tudi obljubo kakovosti.

Kriza srednjih let

13. 6. 2017

Kamenko Kesar in poslušalci Mihiju pojasnjujejo, kako prepoznati in kako premagati krizo srednjih let.

Pivo se vrača na nogometne tekme

6. 6. 2017

Miha Šalehar s poslušalci o vnovični dostopnosti alkohola na športnih prireditvah.

Pasja joga, pasji fitnes, akupunktura za pse

30. 5. 2017

Miha poslušalce sprašuje o razvajanju hišnih ljubljenčkov, kdaj se začne pasje pretiravanje - s pasjo rojstnodnevno zabavo ob bazenu?

Fotografiranje novorojenčkov

23. 5. 2017

Miha s poslušalci o novi modi studijskega fotografiranja: zakaj novorojenčke oblačimo v želvice in metuljčke ter jih slikamo?

Neustavljanje pred prehodi za pešce

16. 5. 2017

Mihi sprašuje poslušalce, zakaj vozniki ne ustavljamo pred nesemaforiziranimi križišči.

Pravila flirtanja

9. 5. 2017

Sestavljamo novo družbeno pogodbo o flirtanju. Izhajajoč iz predpostavke, da razen svojega partnerja ne smemo gledati drugih, kaj šele da bi jih komentirali ali drugače občevali z njimi. To je družbeno in intimno nesprejemljivo. Toda ko se s partnerjem zjutraj spedenata v nulo, ona pokaže kolena, ti pa fitnes postavo, in odideta vsak po svoje, se znajdemo v protislovni zagati: za koga se rihtamo, če bomo dan preživeli stran od svojih? Za druge? Zase? Zakaj potem ne smemo gledati, komentirati ali, bog ne daj, sluznično občevati z drugimi? To dreza v samo bit monogamnosti, v antropološko dogmo, da je človek monogamno bitje. Pomagajte ustvariti nova pravila flirtanja, novo družbeno pogodbo. Kaj se sme? In kaj ne?

Lepa naša in njihova

2. 5. 2017

Kviz o slovensko-hrvaškem turističnem sobivanju

Šokantne sličice na cigaretnih škatlicah

25. 4. 2017

Miha s poslušalci o šokantnih podobah na cigaretnih škatlicah. Odvračajo od kajenja? Zgolj šokirajo brez učinka? Bi morali podoben ukrep razširiti še na kakšne škodljive izdelke?

Zakaj smo doma, ko smo doma

18. 4. 2017

Kako dobro poznamo praznike in ali sploh vemo, zakaj smo prosti? Mihi sprašuje in se čudi (ne)znanju slovenskega naroda. V post-praznični izdaji Nebuloz smo po koledarju potovali od 1. januarja pa vse tja do zadnjega decembra!

Filozofiranje v angleščini

11. 4. 2017

Mihi je spraševal, zakaj globokoumnosti na FB zapisujemo v tujih jezikih? Ali je filozofiranje v angleščini res bolj učinkovito?

Avto na lizing, repa na krožnik

4. 4. 2017

Mihi vas je v iskanju formule za izračun optimalnega zneska za avto spraševal, zakaj smo Slovenci prvi v Evropski uniji po izdatkih za avto. Za nakup in vzdrževanje avtomobila posamezniki namenimo dvakrat več kot za kulturo.

Prosto po Gruberju

21. 3. 2017

Gorski zdravnik se je po tednih sosedove kampanje naposled le spustil v ljubljansko kotlino ... In čeprav je že pred dnevi zapustil Slovenijo, na pogorišču ljudskih src še tli žerjavica ognja, ki ga je zanetil avstrijski igralec Hans Sigl.

Sobivanje pehotnih staroselcev in kolesarskih prišlekov

14. 3. 2017

Mihi je že leta zagrizen gorski kolesar, kar pomeni, da vsakodnevno pri polni zavesti krši cel kup zakonodaje. A odgovorno! Med drugim se drži kolesarskega načela, ki narekuje, da imajo pešci absolutno prednost. Slednje tudi lepo pozdravlja in se trudi, da z zadnjo zavoro ne bi vlekel črt. Je borec proti bljižnicam. Občasno z motorko, grabljami in rovko naredi kakšno ilegalno mtb potko, še večkrat očisti obstoječo, ki si jo deli s pešci. Pri več kot 40-ih neizmerno uživa, kadar ga pehotni predstavniki njegove generacije zmerjajo z mulcem, norcem ali obojim. Ali so kolesarji na gozdnih poteh res tako moteči, da mora obstajat kup zakonov, ki jim vožnjo tam prepoveduje? Kako si predstavljate sobivanje pehotnih staroselcev in kolesarskih prišlekov?

Prevzgoja mladih v vojski

28. 2. 2017

Miha s poslušalci ugotavlja, od kod ideja, da bi bilo mlade dobro poslati na institucionalizirano prevzgojo v vojsko.

Naklonjenost prepovedim

21. 2. 2017

Bi podprli popolno prepoved kajenja? Bi podprli prepoved rolkanja na javnih površinah? Miha s poslušalci o naklonjenosti javnosti prepovedim.

Dentalni avanturizem

14. 2. 2017

Javni zobozdravnik? Zasebni? Tujina? Kako do belega nasmeha?

Od kdaj je rekreacija modna revija?

7. 2. 2017

Modra, zelena, rdeča in neonska naj bo.

Zakaj objavljamo selfije?

31. 1. 2017

Zakaj selfije objavlja Borut, vemo. Ampak zakaj jih objavljamo mi in kdo je v resnici oseba na selfiju?

V enem tednu od narodnih junakov do pljuvalnikov

24. 1. 2017

Kakšen je idealen slovenski športnik?

Do kam za naš teran?

17. 1. 2017

Kljub temu, da kraševske trte počivajo, se je razplamtela srdita medijska bitka za naš Teran. Še najbolj blont novinarke so fokus s snega in sodre preusmerile med brajde. Naše brajde, našega Terana. Minister pravi, da gre za več kot le naš Teran. Mlakarjev Karleto Špacapan, ki kot vinogradnik spada v ministrov resor, je šel za svoj Teran do konca. Do kam ste za naš Teran pripravljeni iti vi?

Sredstva nadzora partnerja

10. 1. 2017

Miha Šalehar sprašuje poslušalce: A kdaj brskate partnerju/otrokom po telefonu?

Vožnja pod vplivom alkohola kaznivo dejanje?

3. 1. 2017

Miha Šalehar s poslušalci o ideji, da bi morali v zakonodajo vnesti, da je vožnja pod vplivom alkohola kaznivo dejanje.

Stresne decembrske prakse

27. 12. 2016

Miha Šalehar sprašuje poslušalce: katerim adventnim praksam se moramo odreči, da nam bo lepo kot v reklamah, da ne bo vse skupaj en sam stres?

Virus lučk se širi v predmestja

20. 12. 2016

Komu namenjate vse te svetleče lučke, palčke, jelenčke okoli hiš?

V iskanju imena za osvobojeni 2. januar

13. 12. 2016

Mihi s poslušalci išče primerno ime za dela prosti 2. januar. Med predlogi tudi MIROvanje.

Zakaj ločujete odpadke?

6. 12. 2016

Miha Šalehar s poslušalci o družbenih fenomenih.

Zombiji s pametnimi telefoni

29. 11. 2016

Miha Šalehar v jutranjem kontaktu s poslušalci o neumnih sprehajalcih pametnih telefonov. Kako na pločniku sobivati s smartphone zombiji? In kako naj oni sobivajo z nami?

Materinstvo med marketinško-estradnim mitom in resničnostjo

22. 11. 2016

Popolna nosečnost, popoln porod, popolna poporodna postava, popolni otroci, popolne mamice, popolni vozički ... Kje med marketinško-estradnim mitom in realnostjo kosmatih nog in podočnjakov se nahajate in kako s tem shajate?

Fantom brez WC metlice

8. 11. 2016

Miha o WC packih. Prapočelo odnosa do skupnega blagra. Zakaj si to počnemo?