Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Feminizem je v Sloveniji še vedno beseda z negativnim predznakom, čeprav je ženskam med drugim prinesel volilno pravico, pravico do dela, reproduktivne pravice, pravico do enakega plačila in osvoboditev od številnih spon patriarhata. Kljub temu o feminizmu kot civilno družbenemu gibanju ne vemo veliko, o pravicah deklic in žensk se v šolah ne učimo, ravno nasprotno, številne pomembne ženske so v šolskih gradivih še vedno prezrte, v javnem diskurzu o enakosti spolov in pravicah žensk pa pogosto naletimo na nelagodje in mizogine odzive. Vendar v zadnjem času opažamo raznolika družbena prizadevanja za pravice žensk, ki so vzniknila po globalnem gibanju #MeToo in kažejo na izrazito potrebo po javnem govoru o tej pereči družbeni problematiki. Namen podkasta Na pravi strani je izobraževati in osveščati o položaju žensk ter o enakosti spolov kot temelju demokracije.
Avtor: Tita Mayer
V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.
V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani je voditeljica Tita Mayer gostila gledališka igralca Primoža Bezjaka in Klemna Janežiča. Spregovorila sta o tem kako patriarhat škoduje tudi moškim, o družbenih predsodkih in o tem kaj lahko moški naredijo, da bi bilo v družbi manj nasilja.
Feminizem je v Sloveniji še vedno beseda z negativnim predznakom, čeprav je ženskam med drugim prinesel volilno pravico, pravico do dela, reproduktivne pravice, pravico do enakega plačila in osvoboditev od številnih spon patriarhata. Kljub temu o feminizmu kot civilno družbenemu gibanju ne vemo veliko, o pravicah deklic in žensk se v šolah ne učimo, ravno nasprotno, številne pomembne ženske so v šolskih gradivih še vedno prezrte, v javnem diskurzu o enakosti spolov in pravicah žensk pa pogosto naletimo na nelagodje in mizogine odzive. Vendar v zadnjem času opažamo raznolika družbena prizadevanja za pravice žensk, ki so vzniknila po globalnem gibanju #MeToo in kažejo na izrazito potrebo po javnem govoru o tej pereči družbeni problematiki. Namen podkasta Na pravi strani je izobraževati in osveščati o položaju žensk ter o enakosti spolov kot temelju demokracije.
Feminizem je v Sloveniji še vedno beseda z negativnim predznakom, čeprav je ženskam med drugim prinesel volilno pravico, pravico do dela, reproduktivne pravice, pravico do enakega plačila in osvoboditev od številnih spon patriarhata. Kljub temu o feminizmu kot civilno družbenemu gibanju ne vemo veliko, o pravicah deklic in žensk se v šolah ne učimo, ravno nasprotno, številne pomembne ženske so v šolskih gradivih še vedno prezrte, v javnem diskurzu o enakosti spolov in pravicah žensk pa pogosto naletimo na nelagodje in mizogine odzive. Vendar v zadnjem času opažamo raznolika družbena prizadevanja za pravice žensk, ki so vzniknila po globalnem gibanju #MeToo in kažejo na izrazito potrebo po javnem govoru o tej pereči družbeni problematiki. Namen podkasta Na pravi strani je izobraževati in osveščati o položaju žensk ter o enakosti spolov kot temelju demokracije.
Feminizem je v Sloveniji še vedno beseda z negativnim predznakom, čeprav je ženskam med drugim prinesel volilno pravico, pravico do dela, reproduktivne pravice, pravico do enakega plačila in osvoboditev od številnih spon patriarhata. Kljub temu o feminizmu kot civilno družbenemu gibanju ne vemo veliko, o pravicah deklic in žensk se v šolah ne učimo, ravno nasprotno, številne pomembne ženske so v šolskih gradivih še vedno prezrte, v javnem diskurzu o enakosti spolov in pravicah žensk pa pogosto naletimo na nelagodje in mizogine odzive. Vendar v zadnjem času opažamo raznolika družbena prizadevanja za pravice žensk, ki so vzniknila po globalnem gibanju #MeToo in kažejo na izrazito potrebo po javnem govoru o tej pereči družbeni problematiki. Namen podkasta Na pravi strani je izobraževati in osveščati o položaju žensk ter o enakosti spolov kot temelju demokracije.
Feminizem je v Sloveniji še vedno beseda z negativnim predznakom, čeprav je ženskam med drugim prinesel volilno pravico, pravico do dela, reproduktivne pravice, pravico do enakega plačila in osvoboditev od številnih spon patriarhata. Kljub temu o feminizmu kot civilno družbenemu gibanju ne vemo veliko, o pravicah deklic in žensk se v šolah ne učimo, ravno nasprotno, številne pomembne ženske so v šolskih gradivih še vedno prezrte, v javnem diskurzu o enakosti spolov in pravicah žensk pa pogosto naletimo na nelagodje in mizogine odzive. Vendar v zadnjem času opažamo raznolika družbena prizadevanja za pravice žensk, ki so vzniknila po globalnem gibanju #MeToo in kažejo na izrazito potrebo po javnem govoru o tej pereči družbeni problematiki. Namen podkasta Na pravi strani je izobraževati in osveščati o položaju žensk ter o enakosti spolov kot temelju demokracije.
V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
V podkastu Na pravi strani je bila pisateljica, prevajalka, publicistka, urednica portala Disenz, Dijana Matković. Letošnja prejemnica nagrade Ženske o ženskah za neomajni angažma v krepljenju kritične in politične misli je ena redkih, ki v javnem prostoru nagovarja medpresečnost pozicij kot so ženskost, priseljenstvo, revščina in prekarnost. V podkastu je spregovorila o delavskih pravicah, o sistemski legalizaciji izkoriščanja, o razredni razslojenosti, o feminizmu in položaju žensk ter o nastajanju nove knjige. Dijano Matković je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
"O mojem telesu, in to velja tudi za mojo hčerko, lahko odločam samo jaz in ne neki gospod, tam nekje, sivolas in sivobrad, ki ne ve, kaj je biti ženska", pravi gledališka igralka Tjaša Železnik, ki je v novi epizodi podkasta Na pravi strani spregovorila tudi o položaju žensk v gledališču, o družbenih normah, ki od žensk zahtevajo večno mladost, o stereotipih, s katerimi se soočajo deklice, in o tem, kako pomembno se je bojevati za svoje pravice. Gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer.
V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v novi epizodi podkasta Na pravi strani z voditeljico Tito Mayer.
V slovenskih medijih v več kot 70 odstotkih kot viri informacij nastopajo moški; slednji so v veliki večini tudi gostje različnih oddaj in komentatorji politično družbenega dogajanja pri nas in v svetu. Ker je enakost spolov temeljna vrednota in temeljno načelo Evropske unije, zapisano pa je tudi v slovenski ustavi sta danes predsednica Združenja Ona Ve Marta Kos in predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martič podpisala Zavezo 50 – 50 za aktivno delovanje na področju enakosti spolov v slovenskem medijskem prostoru. O namenu zaveze in o tem kakšne spremembe prinaša v novi epizodi podkasta Na pravi strani z voditeljico Tito Mayer.
Feminizem je v Sloveniji še vedno beseda z negativnim predznakom, čeprav je ženskam med drugim prinesel volilno pravico, pravico do dela, reproduktivne pravice, pravico do enakega plačila in osvoboditev od številnih spon patriarhata. Kljub temu o feminizmu kot civilno družbenemu gibanju ne vemo veliko, o pravicah deklic in žensk se v šolah ne učimo, ravno nasprotno, številne pomembne ženske so v šolskih gradivih še vedno prezrte, v javnem diskurzu o enakosti spolov in pravicah žensk pa pogosto naletimo na nelagodje in mizogine odzive. Vendar v zadnjem času opažamo raznolika družbena prizadevanja za pravice žensk, ki so vzniknila po globalnem gibanju #MeToo in kažejo na izrazito potrebo po javnem govoru o tej pereči družbeni problematiki. Namen podkasta Na pravi strani je izobraževati in osveščati o položaju žensk ter o enakosti spolov kot temelju demokracije.
Feminizem je v Sloveniji še vedno beseda z negativnim predznakom, čeprav je ženskam med drugim prinesel volilno pravico, pravico do dela, reproduktivne pravice, pravico do enakega plačila in osvoboditev od številnih spon patriarhata. Kljub temu o feminizmu kot civilno družbenemu gibanju ne vemo veliko, o pravicah deklic in žensk se v šolah ne učimo, ravno nasprotno, številne pomembne ženske so v šolskih gradivih še vedno prezrte, v javnem diskurzu o enakosti spolov in pravicah žensk pa pogosto naletimo na nelagodje in mizogine odzive. Vendar v zadnjem času opažamo raznolika družbena prizadevanja za pravice žensk, ki so vzniknila po globalnem gibanju #MeToo in kažejo na izrazito potrebo po javnem govoru o tej pereči družbeni problematiki. Namen podkasta Na pravi strani je izobraževati in osveščati o položaju žensk ter o enakosti spolov kot temelju demokracije.
Na pravi strani sta bili tokrat voditeljici in urednici, avtorici televizijske oddaje in podkasta Prvič, Urška Henigman in Neža Prah Seničar. Govorile smo o tem kako mladi razmišljajo o medsebojnih odnosih, o spolnosti, nasilju, enakosti in spoštovanju različnosti. Spregovorile pa smo tudi o sovražnih odzivih določenega dela javnosti na oddajo, ki zrcalijo še vedno dobro usidran patriarhat v naši družbi.
Na pravi strani sta bili tokrat voditeljici in urednici, avtorici televizijske oddaje in podkasta Prvič, Urška Henigman in Neža Prah Seničar. Govorile smo o tem kako mladi razmišljajo o medsebojnih odnosih, o spolnosti, nasilju, enakosti in spoštovanju različnosti. Spregovorile pa smo tudi o sovražnih odzivih določenega dela javnosti na oddajo, ki zrcalijo še vedno dobro usidran patriarhat v naši družbi.
Na pravi strani so bile tokrat letošnje prejemnice nagrade Mesta žensk »Ženske o ženskah«. Sonja Lokar, Dijana Matković, Tea Hvala, Tjaša Črnigoj in kolektiv Rejv utopija. Posameznice, ki jih odlikuje pogum in prizadevanje za boljši, pravičnejši svet so spregovorile o številnih aktualnih problemih naše družbe. V podkastu, ki žensk ne pripušča h glasu le ob osmem marcu, tudi o tem zakaj je treba nenehno opozarjati na že pridobljene pravice, kako težko je o enakosti spolov govoriti v ruralnem okolju kot tudi o tem, zakaj je treba javni prostor očistiti nasilja, diskriminacije in nadlegovanja.
Na pravi strani so bile tokrat letošnje prejemnice nagrade Mesta žensk »Ženske o ženskah«. Sonja Lokar, Dijana Matković, Tea Hvala, Tjaša Črnigoj in kolektiv Rejv utopija. Posameznice, ki jih odlikuje pogum in prizadevanje za boljši, pravičnejši svet so spregovorile o številnih aktualnih problemih naše družbe. V podkastu, ki žensk ne pripušča h glasu le ob osmem marcu, tudi o tem zakaj je treba nenehno opozarjati na že pridobljene pravice, kako težko je o enakosti spolov govoriti v ruralnem okolju kot tudi o tem, zakaj je treba javni prostor očistiti nasilja, diskriminacije in nadlegovanja.
8. marca, na mednarodni praznik žensk, je bila Na pravi strani predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. V poglobljenem intervjuju z voditeljico Tito Mayer je predsednica republike spregovorila o najbolj perečih problemih, ki zadevajo kar polovico našega prebivalstva; o revščini žensk, o nasilju nad ženskami, o plačni neenakosti in diskriminaciji, o reproduktivnih pravicah ter o spolnih stereotipih in krivicah. Pa tudi o položaju žensk v Evropi, v Ukrajini ter o genocidu v Gazi in tamkajšnji vojni proti ženskam in otrokom. Predsednica republike je med drugim spregovorila tudi o položaju žensk v politiki ter opozorila na pomen enakosti spolov in na moč žensk spreminjati družbo na bolje.
8. marca, na mednarodni praznik žensk, je bila Na pravi strani predsednica republike dr. Nataša Pirc Musar. V poglobljenem intervjuju z voditeljico Tito Mayer je predsednica republike spregovorila o najbolj perečih problemih, ki zadevajo kar polovico našega prebivalstva; o revščini žensk, o nasilju nad ženskami, o plačni neenakosti in diskriminaciji, o reproduktivnih pravicah ter o spolnih stereotipih in krivicah. Pa tudi o položaju žensk v Evropi, v Ukrajini ter o genocidu v Gazi in tamkajšnji vojni proti ženskam in otrokom. Predsednica republike je med drugim spregovorila tudi o položaju žensk v politiki ter opozorila na pomen enakosti spolov in na moč žensk spreminjati družbo na bolje.
Novo leto je čas, da pogledamo kakšni izzivi nas glede enakosti in pravic žensk čakajo v prihodnje. Že dlje časa opazujemo, da se v Evropi sprožajo procesi retradicionalizacije hkrati pa zmanjkuje politične volje za ohranjanje že doseženih ekonomskih, socialnih, političnih in osebnih pravic žensk. Letos bomo imele priložnost svoj glas nameniti tistim, ki enakost in človekove pravice zagovarjale v evropskem parlamentu zagovarjale. Junija nas namreč čakajo volitve v evropski parlament. O tem kakšen je položaj žensk v evropskem političnem prostoru, zakaj so evropske volitve pomembne in kako zagotoviti večjo pariteto, smo spregovorile v prvi epizodi novega leta. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije, Sonjo Lokar.
Novo leto je čas, da pogledamo kakšni izzivi nas glede enakosti in pravic žensk čakajo v prihodnje. Že dlje časa opazujemo, da se v Evropi sprožajo procesi retradicionalizacije hkrati pa zmanjkuje politične volje za ohranjanje že doseženih ekonomskih, socialnih, političnih in osebnih pravic žensk. Letos bomo imele priložnost svoj glas nameniti tistim, ki enakost in človekove pravice zagovarjale v evropskem parlamentu zagovarjale. Junija nas namreč čakajo volitve v evropski parlament. O tem kakšen je položaj žensk v evropskem političnem prostoru, zakaj so evropske volitve pomembne in kako zagotoviti večjo pariteto, smo spregovorile v prvi epizodi novega leta. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Ženskega lobija Slovenije, Sonjo Lokar.
V pregledu leta 2023 se je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer ozrla nazaj in poskušala izpostaviti dogodke povezane s položajem žensk, ki so v preteklosti najbolj odmevali. Pod črto lahko sklenemo, da je še vedno najbolj pereč problem in tudi izraz neenakosti spolov pojav nasilja nad ženskami, plačna neenakost, revščina starejših žensk, reproduciranje škodljivih spolnih stereotipov in vse glasnejše težnje po retradicionalizaciji družbe ter kratenju reproduktivnih pravic žensk.
V pregledu leta 2023 se je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer ozrla nazaj in poskušala izpostaviti dogodke povezane s položajem žensk, ki so v preteklosti najbolj odmevali. Pod črto lahko sklenemo, da je še vedno najbolj pereč problem in tudi izraz neenakosti spolov pojav nasilja nad ženskami, plačna neenakost, revščina starejših žensk, reproduciranje škodljivih spolnih stereotipov in vse glasnejše težnje po retradicionalizaciji družbe ter kratenju reproduktivnih pravic žensk.
Prejšnji teden smo obeležili evropski dan enakega plačila. To je dan, ko ženske simbolno prenehamo prejemati plačilo za enako delo v primerjavi s svojimi moškimi kolegi, čeprav ga bomo opravljale do konca leta. Ženske v EU namreč v povprečju še vedno zaslužijo manj kot moški. Za Slovenijo pa že vrsto let velja napačno splošno prepričanje, da je plačna neenakost majhna, kar pa ne drži. V podkastu Na pravi strani je tokrat beseda tekla o tem, zakaj smo ženske za enako delo plačane manj.
Prejšnji teden smo obeležili evropski dan enakega plačila. To je dan, ko ženske simbolno prenehamo prejemati plačilo za enako delo v primerjavi s svojimi moškimi kolegi, čeprav ga bomo opravljale do konca leta. Ženske v EU namreč v povprečju še vedno zaslužijo manj kot moški. Za Slovenijo pa že vrsto let velja napačno splošno prepričanje, da je plačna neenakost majhna, kar pa ne drži. V podkastu Na pravi strani je tokrat beseda tekla o tem, zakaj smo ženske za enako delo plačane manj.
V zadnjih sto petdesetih letih smo imeli izjemne pesnice in pisateljice, ki so ostale popolnoma zamolčane in pozabljene. Položaj žensk na področju književnosti pa se tudi v zadnjih nekaj letih ni kaj prida izboljšal; skoraj vse slovenske pisateljice in pesnice so izbrisali iz učnih načrtov, o nepriznavanju dela književnic pa priča tudi šokanten podatek, da je veliko Prešernovo nagrado za literaturo prejelo 67 moških in samo dve ženski. Na pravi strani tokrat o izbrisu slovenskih književnic iz učnih načrtov, o moški dominaciji znotraj literarnega kanona ter o dolgi zgodovini diskriminacije ustvarjalk na področju književnosti. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Slovenskega PEN-a Tanjo Tumo.
V zadnjih sto petdesetih letih smo imeli izjemne pesnice in pisateljice, ki so ostale popolnoma zamolčane in pozabljene. Položaj žensk na področju književnosti pa se tudi v zadnjih nekaj letih ni kaj prida izboljšal; skoraj vse slovenske pisateljice in pesnice so izbrisali iz učnih načrtov, o nepriznavanju dela književnic pa priča tudi šokanten podatek, da je veliko Prešernovo nagrado za literaturo prejelo 67 moških in samo dve ženski. Na pravi strani tokrat o izbrisu slovenskih književnic iz učnih načrtov, o moški dominaciji znotraj literarnega kanona ter o dolgi zgodovini diskriminacije ustvarjalk na področju književnosti. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila predsednico Slovenskega PEN-a Tanjo Tumo.
Če smo v prejšnji epizodi podkasta Na pravi strani govorile o pravici do splava, o pravici žensk do telesne avtonomije ter o tem zakaj je problematično, da določena gibanja javno pozivajo k ukinitvi pravic žensk in k uveljavljanju moške dominacije, smo v tokratni epizodi spregovorile o tem, kako je nasilje nad ženskami povezani s tovrstno patriarhalno miselnostjo. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je pred mikrofon povabila Katjo Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Če smo v prejšnji epizodi podkasta Na pravi strani govorile o pravici do splava, o pravici žensk do telesne avtonomije ter o tem zakaj je problematično, da določena gibanja javno pozivajo k ukinitvi pravic žensk in k uveljavljanju moške dominacije, smo v tokratni epizodi spregovorile o tem, kako je nasilje nad ženskami povezani s tovrstno patriarhalno miselnostjo. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je pred mikrofon povabila Katjo Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo.
Potem, ko je prejšnji teden v Ljubljani potekal Pohod za življenje, katerega udeleženci si prizadevajo za ukinitev pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, so se v organizaciji Katoliške mladine zgodile tudi prve javne množične molitve, ki se sicer odvijajo tudi na Hrvaškem. Na oba dogodka se je odzvala tako širša javnost kot tudi politični vrh. Več v tokratni epizodi podkasta Na pravi strani avtorica in voditeljica Tita Mayer z gostjami.
Potem, ko je prejšnji teden v Ljubljani potekal Pohod za življenje, katerega udeleženci si prizadevajo za ukinitev pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, so se v organizaciji Katoliške mladine zgodile tudi prve javne množične molitve, ki se sicer odvijajo tudi na Hrvaškem. Na oba dogodka se je odzvala tako širša javnost kot tudi politični vrh. Več v tokratni epizodi podkasta Na pravi strani avtorica in voditeljica Tita Mayer z gostjami.
V prvi epizodi nove sezone podkasta Na pravi strani smo se pogovarjale o t.i. "Barbie feminizmu". Besedna zveza, ki sproža burne reakcije je ob izidu težko pričakovanega filma o legendarni lutki Barbie preplavila svetovne medije. Voditeljica in avtorica podkasta Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila dr. Manco G. Renko. Spregovorili sta o tem v kolikšni meri velike korporacije in pop kultura vplivajo na položaj žensk.
V prvi epizodi nove sezone podkasta Na pravi strani smo se pogovarjale o t.i. "Barbie feminizmu". Besedna zveza, ki sproža burne reakcije je ob izidu težko pričakovanega filma o legendarni lutki Barbie preplavila svetovne medije. Voditeljica in avtorica podkasta Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila dr. Manco G. Renko. Spregovorili sta o tem v kolikšni meri velike korporacije in pop kultura vplivajo na položaj žensk.
Ženske v sosednji Hrvaški so 8. marca, točno opoldne, zapustile svoja delovna mesta in za deset minut prekinile delo. S to simbolno gesto so želele opozoriti na plačno vrzel in na neenak položaj žensk v primerjavi z moškimi. V tokratni epizodi je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer pred mikrofon povabila hrvaško novinarko in predsednico Evropske zveze novinark in novinarjev, Majo Sever. V podkastu pa tudi pregled aktualnega dogajanja v mesecu marcu.
Ženske v sosednji Hrvaški so 8. marca, točno opoldne, zapustile svoja delovna mesta in za deset minut prekinile delo. S to simbolno gesto so želele opozoriti na plačno vrzel in na neenak položaj žensk v primerjavi z moškimi. V tokratni epizodi je avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer pred mikrofon povabila hrvaško novinarko in predsednico Evropske zveze novinark in novinarjev, Majo Sever. V podkastu pa tudi pregled aktualnega dogajanja v mesecu marcu.
Ob mednarodnem dnevu žensk je avtorica in voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila poslanke. Spregovorile so o najbolj perečih problemih s katerimi se soočajo ženske v Sloveniji. Več o tem kje se njihova mnenja razhajajo, kje se strinjajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj svojih ideologij, v novi epizodi podkasta Na pravi strani.
Ob mednarodnem dnevu žensk je avtorica in voditeljica Tita Mayer pred mikrofon povabila poslanke. Spregovorile so o najbolj perečih problemih s katerimi se soočajo ženske v Sloveniji. Več o tem kje se njihova mnenja razhajajo, kje se strinjajo in ali so pripravljene pri pomembnih temah stopiti onkraj svojih ideologij, v novi epizodi podkasta Na pravi strani.
V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani smo spregovorile o položaju ustvarjalk v kulturi in umetnosti. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je gostila gledališki igralki Ivo Babić in Niko Rozman, ki sta odprto spregovorili o spolnem nasilju, diskriminaciji in stereotipnih vlogah, ki jih igrajo ženske v gledališču ter na filmskem platnu in o patriarhatu, ki tako kot od vseh tudi od žensk, ki delujejo na področju kulture zahteva nenehno prilagajanje in podrejenost.
V tokratni epizodi podkasta Na pravi strani smo spregovorile o položaju ustvarjalk v kulturi in umetnosti. Avtorica in voditeljica podkasta Tita Mayer je gostila gledališki igralki Ivo Babić in Niko Rozman, ki sta odprto spregovorili o spolnem nasilju, diskriminaciji in stereotipnih vlogah, ki jih igrajo ženske v gledališču ter na filmskem platnu in o patriarhatu, ki tako kot od vseh tudi od žensk, ki delujejo na področju kulture zahteva nenehno prilagajanje in podrejenost.
Da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za enakopravnost je jasno, da smo še zelo daleč od enakosti v družbi pa kažejo ne le raziskave temveč tudi javno izrečene žaljivke in vulgarno komentiranje videza naših političark, ki smo jim ponovno priče v zadnjih dnevih. Komentiranje, ki prihaja tudi s strani vidnih predstavnikov družbe služi diskreditaciji žensk ter je odraz mizoginije. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je v tokratni epizodi, skupaj z gostjama, med drugim spregovorila tudi o nerazumevanju enakosti na politični ravni. O pomenu feminizmu pa je vprašala predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Vprašanje o tem ali je feminist, pa je zastavila celo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.
Da je v Sloveniji dobro poskrbljeno za enakopravnost je jasno, da smo še zelo daleč od enakosti v družbi pa kažejo ne le raziskave temveč tudi javno izrečene žaljivke in vulgarno komentiranje videza naših političark, ki smo jim ponovno priče v zadnjih dnevih. Komentiranje, ki prihaja tudi s strani vidnih predstavnikov družbe služi diskreditaciji žensk ter je odraz mizoginije. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je v tokratni epizodi, skupaj z gostjama, med drugim spregovorila tudi o nerazumevanju enakosti na politični ravni. O pomenu feminizmu pa je vprašala predsednico države Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Vprašanje o tem ali je feminist, pa je zastavila celo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.
V zadnji epizodi leta 2022 se je avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani Tita Mayer ozrla nazaj in pogledale kaj je leto v izteku ženskam prineslo in kaj vse jim je odvzelo.
V zadnji epizodi leta 2022 se je avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani Tita Mayer ozrla nazaj in pogledale kaj je leto v izteku ženskam prineslo in kaj vse jim je odvzelo.
Slovenija se z izvolitvijo predsednice uvršča med države, ki so imele na vseh ključnih političnih pozicijah ženske. Po prvi predsednici vlade Alenki Bratušek, po prvi predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, smo z izvolitvijo Nataše Pirc Musar, dobili tudi prvo predsednico države, kar je izjemno pomembna pridobitev na simbolni ravni in v kontekstu enakosti spolov. O tem bo tekla beseda v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila kolumnistko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.
Slovenija se z izvolitvijo predsednice uvršča med države, ki so imele na vseh ključnih političnih pozicijah ženske. Po prvi predsednici vlade Alenki Bratušek, po prvi predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, smo z izvolitvijo Nataše Pirc Musar, dobili tudi prvo predsednico države, kar je izjemno pomembna pridobitev na simbolni ravni in v kontekstu enakosti spolov. O tem bo tekla beseda v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila kolumnistko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.
Na današnji dan leta 1975 so se ženske na Islandiji odločile, da bodo stavkale oziroma, da si bodo vzele prosti dan. Stavka žensk, kar devetdeset odstotkov žensk se je je udeležilo, je povzročila kaos na nacionalni ravni in v ospredje postavila ne le problem, da so bile ženske za enako delo slabše plačane, temveč tudi dejstvo kako ključnega pomena je za celotno družbo neplačano skrbstveno delo. V tokratni epizodi smo govorile o plačni vrzeli med spoloma in o tem kako so se problema lotili na Islandiji, ki velja za najbolj enakopravno in napredno državo na svetu. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Jano Javornik iz Univerze v Leedsu, Brynhildur Heiðar- og Ómarsdóttir predsednico islandskega združenja za pravice žensk ter raziskovalko na Univerzi na Islandiji Asdis Arnalds Adalbjorg.
Na današnji dan leta 1975 so se ženske na Islandiji odločile, da bodo stavkale oziroma, da si bodo vzele prosti dan. Stavka žensk, kar devetdeset odstotkov žensk se je je udeležilo, je povzročila kaos na nacionalni ravni in v ospredje postavila ne le problem, da so bile ženske za enako delo slabše plačane, temveč tudi dejstvo kako ključnega pomena je za celotno družbo neplačano skrbstveno delo. V tokratni epizodi smo govorile o plačni vrzeli med spoloma in o tem kako so se problema lotili na Islandiji, ki velja za najbolj enakopravno in napredno državo na svetu. Avtorica in voditeljica podkasta Na pravi strani, Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Jano Javornik iz Univerze v Leedsu, Brynhildur Heiðar- og Ómarsdóttir predsednico islandskega združenja za pravice žensk ter raziskovalko na Univerzi na Islandiji Asdis Arnalds Adalbjorg.
Svet so v zadnjem tednu preplavili protesti proti Iranskemu režimu, ki že desetletja dolgo zatira svobodo žensk. Na stotine ljudi je bilo med protesti ubitih, iranske oblasti pa so svoje prebivalke in prebivalce z omejitvijo dostopa do svetovnega spleta odrezale od zahodnega sveta. Kot poročajo nekatere neodvisne novinarke in novinarji, se v Iranu začenja tako imenovana ženska revolucija, ki po mnenju mnogih pomeni začetek konca Islamske republike. O nasilju nad ženskami v Iranu kot tudi o nasilju nad ženskami pri nas bo tekla beseda tudi v današnji oddaji Na pravi strani, ki jo pripravlja Tita Mayer.
Svet so v zadnjem tednu preplavili protesti proti Iranskemu režimu, ki že desetletja dolgo zatira svobodo žensk. Na stotine ljudi je bilo med protesti ubitih, iranske oblasti pa so svoje prebivalke in prebivalce z omejitvijo dostopa do svetovnega spleta odrezale od zahodnega sveta. Kot poročajo nekatere neodvisne novinarke in novinarji, se v Iranu začenja tako imenovana ženska revolucija, ki po mnenju mnogih pomeni začetek konca Islamske republike. O nasilju nad ženskami v Iranu kot tudi o nasilju nad ženskami pri nas bo tekla beseda tudi v današnji oddaji Na pravi strani, ki jo pripravlja Tita Mayer.
Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.
Ženske v politiki in mizoginija gredo v slovenskem prostoru z roko v roku. Več kot je političark, več je vulgarnih napadov nanje in seksizma. Prvič v zgodovini slovenski Državni zbor vodijo tri ženske, v novi vladi je štirideset odstotkov poslank in sedem ministric, znane so že tri kandidatke za predsednico države, kar pomeni prelom z dolgo tradicijo razumevanja politike kot moške domene, vendar je večje število žensk v politiki prineslo tudi porast mizoginije, seksizma, osebnih napadov in verbalnega nasilja v javni sferi. Ne mine dan, da ne bi v javnosti komentirali videza in pojavnosti političark. O mizoginiji, nizkotnih načinih diskreditacij političark in o odnosu medijev do žensk, v novi epizodi podkasta Na pravi strani. Avtorica in voditeljica Tita Mayer je tokrat pred mikrofon povabila novinarko časopisa Dnevnik, Tanjo Lesničar Pučko in novinarko medijske hiše Delo, Anjo Intihar.
Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalcev tamkajšnjih razmer, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje v ZDA praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in v EU, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Podkast o pravicah žensk pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer.
Potem, ko je pred dnevi ameriška zvezna država Oklahoma, v celoti in brez izjem, prepovedala pravico do splava ter s tem postala država z najbolj restriktivno politiko v zvezi z reproduktivnimi pravicami žensk v razvitem svetu, ji bodo, po oceni poznavalcev tamkajšnjih razmer, najbrž zelo kmalu sledile še druge zvezne države. Trend, ki se izkazuje v ZDA je seveda zaskrbljujoč, saj se dogajanje v ZDA praviloma prenese tudi v EU, vendar velja poudariti, da imamo v osrčju Evrope že zdaj vsaj dve državi, ki eklatantno kršita pravice žensk do svobodnega odločanja o lastnem telesu. O pravici do splava v ZDA in v EU, sta tokrat spregovorila dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in dopisnica iz Berlina Polona Fijavž. Podkast o pravicah žensk pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer.
Vstopamo v tretji teden predvolilnega boja in v javnosti se že pojavljajo žaljivi napadi na ženske, ki vstopajo v politični prostor. Kot opozarjajo različne strokovnjakinje gre pri tem za poskuse odvračanja žensk od politike in poskuse osebnih diskreditacij tistih, ki so se javno izpostavile in politično aktivirale. Zato bo o položaju žensk v politiki tekla beseda tudi tretji epizodi podkasta Na pravi strani, ki ga pripravlja Tita Mayer.
Vstopamo v tretji teden predvolilnega boja in v javnosti se že pojavljajo žaljivi napadi na ženske, ki vstopajo v politični prostor. Kot opozarjajo različne strokovnjakinje gre pri tem za poskuse odvračanja žensk od politike in poskuse osebnih diskreditacij tistih, ki so se javno izpostavile in politično aktivirale. Zato bo o položaju žensk v politiki tekla beseda tudi tretji epizodi podkasta Na pravi strani, ki ga pripravlja Tita Mayer.
Položaj žensk v Sloveniji se slabša. Ženske smo deležne posurovele javne komunikacije, ustrahovanja, poniževanja, podcenjevanja, spregledanosti in diskreditacij«, so v javnem pismu zapisale predstavnice različnih organizacij in kolektivov, ki so se združile s ciljem da bi se ženski glas v prihodnje bolje slišal. O ženskah v politiki in mizoginiji, tokrat v podkastu Na pravi strani, ki ga pripravlja Tita Mayer.
Položaj žensk v Sloveniji se slabša. Ženske smo deležne posurovele javne komunikacije, ustrahovanja, poniževanja, podcenjevanja, spregledanosti in diskreditacij«, so v javnem pismu zapisale predstavnice različnih organizacij in kolektivov, ki so se združile s ciljem da bi se ženski glas v prihodnje bolje slišal. O ženskah v politiki in mizoginiji, tokrat v podkastu Na pravi strani, ki ga pripravlja Tita Mayer.
V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov, in to kljub dejstvu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški ter da znanstvenic in strokovnjakinj z različnih področij pri nas ne primanjkuje. o neenakosti spolov v medijih in podzastopanosti žensk v 1.epizodi druge sezone podkasta #NPS.
V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov, in to kljub dejstvu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški ter da znanstvenic in strokovnjakinj z različnih področij pri nas ne primanjkuje. o neenakosti spolov v medijih in podzastopanosti žensk v 1.epizodi druge sezone podkasta #NPS.
Leto 2021 je bilo v marsičem podobno letu poprej, koronavirus je še vedno med nami, cepiva so postala jabolko spora in celo radikalnega razkola med nami, naša življenja pa je poleg epidemije zaznamovala tudi erozija temeljnih človekovih pravic, demokratičnih načel in vladavine prava. V decembrskem delu podkasta o človekovih pravicah se bomo ozrli v iztekajoče se leto, v poplavi skrb vzbujajočih dogodkov, izluščili poglavitne ter jih poskušali razumeti v širšem, družbenem kontekstu.
Leto 2021 je bilo v marsičem podobno letu poprej, koronavirus je še vedno med nami, cepiva so postala jabolko spora in celo radikalnega razkola med nami, naša življenja pa je poleg epidemije zaznamovala tudi erozija temeljnih človekovih pravic, demokratičnih načel in vladavine prava. V decembrskem delu podkasta o človekovih pravicah se bomo ozrli v iztekajoče se leto, v poplavi skrb vzbujajočih dogodkov, izluščili poglavitne ter jih poskušali razumeti v širšem, družbenem kontekstu.
Najpogosteje kršena človekova pravica je nasilje nad ženskami. A slednje se ne dogaja le med štirimi stenami, temveč je tudi državno, družbeno in sistemsko. Poglejmo Poljsko, ki je šolski primer tega, kaj se zgodi, ko si politika podredi sodstvo, ko zakonodajne varovalke odpovejo in oblast ženskam, samovoljno vzame njihovo pravico do svobodnega odločanja o lastnem telesu.
Najpogosteje kršena človekova pravica je nasilje nad ženskami. A slednje se ne dogaja le med štirimi stenami, temveč je tudi državno, družbeno in sistemsko. Poglejmo Poljsko, ki je šolski primer tega, kaj se zgodi, ko si politika podredi sodstvo, ko zakonodajne varovalke odpovejo in oblast ženskam, samovoljno vzame njihovo pravico do svobodnega odločanja o lastnem telesu.
Za nami je 30. obletnica samostojnosti. Priložnost za slavje in ponosne besede, a hkrati priložnost za kritično refleksijo preteklih let. O tem, kje smo kot država in družba danes, kakšen je položaj šibkih in deprivilegiranih, ali spoštujemo ustavo, demokratična načela in vladavino prava, smo svobodni in enakopravni vsi prebivalci in prebivalke Slovenije; o vsem tem bo tekla beseda v petem delu podkasta o človekovih pravicah Na pravi strani.
Za nami je 30. obletnica samostojnosti. Priložnost za slavje in ponosne besede, a hkrati priložnost za kritično refleksijo preteklih let. O tem, kje smo kot država in družba danes, kakšen je položaj šibkih in deprivilegiranih, ali spoštujemo ustavo, demokratična načela in vladavino prava, smo svobodni in enakopravni vsi prebivalci in prebivalke Slovenije; o vsem tem bo tekla beseda v petem delu podkasta o človekovih pravicah Na pravi strani.
Dva t.i. lockdowna, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin, regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru, prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Če nam je bila v preteklem letu v imenu javnega zdravja svoboda gibanja radikalno onemogočena, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Več v 4. delu podkasta o človekovih pravicah z gosti Natašo Pirc Musar, Anuško Podvršič, Petrom Svetino in dr. Alešem Završnikom.
Dva t.i. lockdowna, zaprtje meja, prepoved prehajanja občin, regij, pol leta policijske ure, prepoved druženja v javnem prostoru, prepoved mirnih shodov z namenom javnega izražanja političnega mnenja. Če nam je bila v preteklem letu v imenu javnega zdravja svoboda gibanja radikalno onemogočena, se nam na horizontu že izrisuje pogojevanje te pravice v povezavi s cepljenjem proti bolezni covid 19. Bomo kmalu imeli cepilne potne liste? Nam bodo vrnili izgubljeno svobodo? Ali bodo ogrozili temeljne človekove pravice in vodili do diskriminacije? Več v 4. delu podkasta o človekovih pravicah z gosti Natašo Pirc Musar, Anuško Podvršič, Petrom Svetino in dr. Alešem Završnikom.
Beležimo že več kot sto dni, odkar Slovenska tiskovna agencija deluje in opravlja svojo pomembno javno funkcijo brez plačila vlade. Kako dolgo bo še tako, ostaja uganka. Tudi sicer se napadi na novinarje in novinarke v zadnjem letu stopnjujejo. Da je medijska svoboda in pravica do obveščenosti pod velikim političnim pritiskom, poročajo tudi ugledni mednarodni mediji in neodvisne institucije. O tem zakaj so svobodni javni mediji temeljni kamen demokracije, bo tekla beseda v 3. delu podkasta Na pravi strani.
Beležimo že več kot sto dni, odkar Slovenska tiskovna agencija deluje in opravlja svojo pomembno javno funkcijo brez plačila vlade. Kako dolgo bo še tako, ostaja uganka. Tudi sicer se napadi na novinarje in novinarke v zadnjem letu stopnjujejo. Da je medijska svoboda in pravica do obveščenosti pod velikim političnim pritiskom, poročajo tudi ugledni mednarodni mediji in neodvisne institucije. O tem zakaj so svobodni javni mediji temeljni kamen demokracije, bo tekla beseda v 3. delu podkasta Na pravi strani.
Potem, ko je Turčija odstopila od carigrajske konvencije, mednarodno zavezujočega dokumenta, ki ga je podpisalo 45 držav in Evropska unija, in ki od podpisnic zahteva, da uvedejo pravni okvir za zaščito žensk pred nasiljem, se vrstijo protesti ter pozivi s strani EU, naj si glede odločitve vendarle premislijo. Odstop pa načrtuje tudi Poljska, ki je že pred časom sprožila regionalno pobudo za opustitev konvencije in kjer se že nekaj mesecev vrstijo množični protesti proti drastičnemu slabšanju položaja žensk in proti aktualni politiki, ki ukinja njihove osnovne pravice. O tem, da je nasilje nad ženskami in otroki najpogosteje kršena človekova pravica, bo tekla beseda tudi v tokratnem delu podkasta Na pravi strani.
Potem, ko je Turčija odstopila od carigrajske konvencije, mednarodno zavezujočega dokumenta, ki ga je podpisalo 45 držav in Evropska unija, in ki od podpisnic zahteva, da uvedejo pravni okvir za zaščito žensk pred nasiljem, se vrstijo protesti ter pozivi s strani EU, naj si glede odločitve vendarle premislijo. Odstop pa načrtuje tudi Poljska, ki je že pred časom sprožila regionalno pobudo za opustitev konvencije in kjer se že nekaj mesecev vrstijo množični protesti proti drastičnemu slabšanju položaja žensk in proti aktualni politiki, ki ukinja njihove osnovne pravice. O tem, da je nasilje nad ženskami in otroki najpogosteje kršena človekova pravica, bo tekla beseda tudi v tokratnem delu podkasta Na pravi strani.
V preteklem letu smo zaradi bolezni COVID 19 izgubili vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.
V preteklem letu smo zaradi bolezni COVID 19 izgubili vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.
Eno leto je naokrog odkar so v sosednji Italiji odkrili prvi primer človeka okuženega z novim koronavirusom. V samo nekaj tednih se nam je življenje obrnilo na glavo. V preteklem letu smo izgubili tudi vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah, ki ga pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.
Eno leto je naokrog odkar so v sosednji Italiji odkrili prvi primer človeka okuženega z novim koronavirusom. V samo nekaj tednih se nam je življenje obrnilo na glavo. V preteklem letu smo izgubili tudi vrsto temeljnih svoboščin, ki so nam bile pred tem povsem samoumevne. Policijsko uro imamo že štiri mesece, odvzeta nam je pravica do gibanja, pravica do izražanja, na udaru sta tudi pravica do obveščenosti in svobode medijev, če naštejemo le najbolj pomembne. Priče smo lokalni in globalni eroziji osnovnih človekovih pravic in padcu demokratičnih standardov ustroja naše družbe. Zato bomo na 1. programu Radia Slovenija, enkrat mesečno, predvajali podkast o človekovih pravicah, ki ga pripravlja novinarka in voditeljica Tita Mayer. Vabimo vas k poslušanju prvega dela.