Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno
Na pravi strani
Na pravi strani

Ženske in moški v medijih - 24:76

Prvi

19 min 31.01.2022

Ženske in moški v medijih - 24:76

Prvi

19 min 31.01.2022

V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov, in to kljub dejstvu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški ter da znanstvenic in strokovnjakinj z različnih področij pri nas ne primanjkuje. o neenakosti spolov v medijih in podzastopanosti žensk v 1.epizodi druge sezone podkasta #NPS.

"Gledamo in poslušamo pretežno bele moške – razlog so kulturna prepričanja, predsodki in konservativne vrednote"

V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov, in to kljub dejstvu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški ter da znanstvenic in strokovnjakinj z različnih področij pri nas ne primanjkuje. Nataša Briški, novinarka, soustanoviteljica in urednica spletnega portala Metina lista, kjer so leta 2014 pričeli z meritvami prisotnosti žensk v medijih, med razloge za slabo udeležbo žensk v medijih navaja  dejstvo, da je na vodilnih položajih in na položajih moči bistveno več moških kot žensk.

»Ko novinarji in novinarke iščemo sogovornike, poskušamo dobiti tistega, ki je najvišje na hierarhični lestvici. Moje izkušnje so tudi takšne, da je veliko več truda in prepričevanja potrebnega, ko povabimo ženske pred mikrofon, to ima tudi kakšne globlje družbene, zgodovinske razloge, ker smo ženske bile bolj potisnjene v to neko vlogo iz ozadja, tudi presoja se nas ostreje. Med razlogi, ki jih pri ženskah najdeš, so tudi pojasnila, kot so 'ne morem, moram po otroka, imam družinske obveznosti', to je seveda popolnoma legitimno, ampak običajno to slišiš pri ženskah, zelo redko pa pri moških.«

Po mnenju predstavnice Ženskega lobija Slovenije, dr. Jane Javornik, bi razloge za to lahko povzeli s konceptom ponudbe in povpraševanja.

»Na strani ponudbe strokovnjakinj bi rekla, da obstaja kultura prepričanja in nekaterih vrednote o tem, kako zelo moraš biti usposobljena, preden se odločiš svoja stališča in mnenja deliti z javnostjo, na drugi strani, torej na strani povpraševanja, pa bi rekla, da gre predvsem za predsodke, tesne roke, tudi pomanjkanje žensk na pozicijah moči in omejena omrežja producentov in producentk, ki praviloma odločajo oziroma vabijo goste in gostje v studie.«

Čeprav imamo v Sloveniji zakonodajo in pravilnike, ki naj bi zagotavljali enakost spolov, so ženske za enako delo še vedno slabše plačane, podzastopane v javni sferi, v medijih, na vodilnih mestih, položajih moči, diskriminirane so v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, v znanosti, ne nazadnje v politiki, kjer imamo v aktualni sestavi vlade zgolj dve ministrici. Kot poudarja predsednica združenja Ona ve, mag. Marta Kos, zakoni in pravila še zdaleč niso dovolj, potrebujemo tudi kulturne oziroma družbene spremembe.

"Razbiti moramo 'naravni' tok, ki je nastal verjetno tudi zaradi številnih spolnih stereotipov o tem, kaj naj delajo moški in kaj naj delajo ženske ali zakaj so na svetu moški in zakaj so na svetu ženske. Kaj imam v mislih? V zadnjih časih velikokrat slišimo, zlasti iz konservativnega dela družbe, da so ženske na svetu zato, da rojevajo in skrbijo za družino, za kaj drugega pa itak niso.«

Izrazito slabo udeležbo žensk je v Sloveniji tudi v političnem prostoru. Aktualna vlada premore le dve ministrici, obeti za boljšo participacijo žensk v prihodnje, pa so po besedah dolgoletne Dnevnikove kolumnistke, Tanje Lesničar Pučko, slabi.

"To (enakost spolov) bi moral biti postulat, o tem stranke sploh ne bi smele razmišljati, to bi moral biti samoumevni mehanizem! Nemška vlada ima 50 procentov žensk in to sploh ni bil nek big deal, ni bil big deal! Okrog tega se niti ni kaj dosti govorilo. So povedali juhu okrog 50 odstotkov jih je in to je to. Mislim, to so politiki enostavno vzelo kot zlato pravilo, kot zlati rez in konec. Pri nas! je to popolnima nemisljivo, zaradi tega ker ti, ki zdaj obvladujejo politično moč, na ta način sploh niso zmožni misliti. Niso žleht, ne počnejo vsega nalašč, ampak so enostavno totalno zaostali v percepciji družbe in politike. In to je dejansko problem zaradi katerega smo se znašli 50 let nazaj."

Tita Mayer

Prikaži več
Prikaži manj

Na pravi strani

Opis epizode

V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov, in to kljub dejstvu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški ter da znanstvenic in strokovnjakinj z različnih področij pri nas ne primanjkuje. o neenakosti spolov v medijih in podzastopanosti žensk v 1.epizodi druge sezone podkasta #NPS.

"Gledamo in poslušamo pretežno bele moške – razlog so kulturna prepričanja, predsodki in konservativne vrednote"

V slovenskih medijih je že vrsto let med gosti bistveno manj žensk kot moških. Po zadnjih podatkih jih je le 24 odstotkov, in to kljub dejstvu, da so ženske v Sloveniji bolj izobražene kot moški ter da znanstvenic in strokovnjakinj z različnih področij pri nas ne primanjkuje. Nataša Briški, novinarka, soustanoviteljica in urednica spletnega portala Metina lista, kjer so leta 2014 pričeli z meritvami prisotnosti žensk v medijih, med razloge za slabo udeležbo žensk v medijih navaja  dejstvo, da je na vodilnih položajih in na položajih moči bistveno več moških kot žensk.

»Ko novinarji in novinarke iščemo sogovornike, poskušamo dobiti tistega, ki je najvišje na hierarhični lestvici. Moje izkušnje so tudi takšne, da je veliko več truda in prepričevanja potrebnega, ko povabimo ženske pred mikrofon, to ima tudi kakšne globlje družbene, zgodovinske razloge, ker smo ženske bile bolj potisnjene v to neko vlogo iz ozadja, tudi presoja se nas ostreje. Med razlogi, ki jih pri ženskah najdeš, so tudi pojasnila, kot so 'ne morem, moram po otroka, imam družinske obveznosti', to je seveda popolnoma legitimno, ampak običajno to slišiš pri ženskah, zelo redko pa pri moških.«

Po mnenju predstavnice Ženskega lobija Slovenije, dr. Jane Javornik, bi razloge za to lahko povzeli s konceptom ponudbe in povpraševanja.

»Na strani ponudbe strokovnjakinj bi rekla, da obstaja kultura prepričanja in nekaterih vrednote o tem, kako zelo moraš biti usposobljena, preden se odločiš svoja stališča in mnenja deliti z javnostjo, na drugi strani, torej na strani povpraševanja, pa bi rekla, da gre predvsem za predsodke, tesne roke, tudi pomanjkanje žensk na pozicijah moči in omejena omrežja producentov in producentk, ki praviloma odločajo oziroma vabijo goste in gostje v studie.«

Čeprav imamo v Sloveniji zakonodajo in pravilnike, ki naj bi zagotavljali enakost spolov, so ženske za enako delo še vedno slabše plačane, podzastopane v javni sferi, v medijih, na vodilnih mestih, položajih moči, diskriminirane so v vsakdanjem življenju, na delovnem mestu, v znanosti, ne nazadnje v politiki, kjer imamo v aktualni sestavi vlade zgolj dve ministrici. Kot poudarja predsednica združenja Ona ve, mag. Marta Kos, zakoni in pravila še zdaleč niso dovolj, potrebujemo tudi kulturne oziroma družbene spremembe.

"Razbiti moramo 'naravni' tok, ki je nastal verjetno tudi zaradi številnih spolnih stereotipov o tem, kaj naj delajo moški in kaj naj delajo ženske ali zakaj so na svetu moški in zakaj so na svetu ženske. Kaj imam v mislih? V zadnjih časih velikokrat slišimo, zlasti iz konservativnega dela družbe, da so ženske na svetu zato, da rojevajo in skrbijo za družino, za kaj drugega pa itak niso.«

Izrazito slabo udeležbo žensk je v Sloveniji tudi v političnem prostoru. Aktualna vlada premore le dve ministrici, obeti za boljšo participacijo žensk v prihodnje, pa so po besedah dolgoletne Dnevnikove kolumnistke, Tanje Lesničar Pučko, slabi.

"To (enakost spolov) bi moral biti postulat, o tem stranke sploh ne bi smele razmišljati, to bi moral biti samoumevni mehanizem! Nemška vlada ima 50 procentov žensk in to sploh ni bil nek big deal, ni bil big deal! Okrog tega se niti ni kaj dosti govorilo. So povedali juhu okrog 50 odstotkov jih je in to je to. Mislim, to so politiki enostavno vzelo kot zlato pravilo, kot zlati rez in konec. Pri nas! je to popolnima nemisljivo, zaradi tega ker ti, ki zdaj obvladujejo politično moč, na ta način sploh niso zmožni misliti. Niso žleht, ne počnejo vsega nalašč, ampak so enostavno totalno zaostali v percepciji družbe in politike. In to je dejansko problem zaradi katerega smo se znašli 50 let nazaj."

Tita Mayer

Vse epizode

39. epizod

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine