Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V sodelovanju z eminentnimi slovenskimi in tujimi strokovnjaki razmišljamo, raziskujemo in se sprašujemo o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej.
Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder.
Glasba in ritem sta tesno povezana z gibanjem, zato bi lahko glasbene intervence ciljno uporabili pri lajšanju simptomov Parkinsonove bolezni, ki v največji meri prizadane prav gibalne sposobnosti. Sodelujoči pri projektu B-AIR, psihologinji Ana Kuder in Manca Kok, glasbenik Jaka Škapin, zdravnika nevrologa Dejan Geórgiev in Igor M. Ravnik ter vodja projekta B Air, režiserka Saška Rakef, so pri osebah s Parkinsonovo boleznijo želeli preučiti trenutno uporabo glasbe ter njihova stališča do uporabe glasbe v zdravstvenem sistemu oziroma do sodelovanja pri nadaljnjem raziskovanju možnih učinkov glasbenih intervenc na blaženje simptomov Parkinsonove bolezni. Pri raziskavi je sodelovalo tudi Društvo Trepetlika (Društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami). Raziskavi je sledila pilotna izvedba delavnice gibalno-vokalne improvizacije za osebe s Parkinsonovo boleznijo, ki jo je vodil umetnik in glasbenik Jaka Škapin. Ta je po izvedeni delavnici pripravil radijski dokumentarec, ki ga danes premierno predstavljamo v oddaji B Air Zvočenja. Pred tem bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma več o raziskavi povedala magistrica psihologije, Ana Kuder.
V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez.
V oddaji B Air – Zvočenja danes predstavljamo italijansko ustanovo, namenjeno otroški nevrologiji, z imenom Fondazione Pierfranco e Luisa Mariani. Ustanovljena je bila v Milanu z dobrodelnim financiranjem družine Mariani. Posveča se celotnemu spektru bolezni in motenj v otroški nevrologiji, ki se začne z nego in strokovno pomočjo bolnim otrokom in njihovim družinam v diagnostiki, terapiji in rehabilitaciji pa tja do usposabljanja kadra v italijanskem zdravstvu ter poučevanja o strokovnih temah v italijanskem in mednarodnem krogu. Ukvarja se tudi s podpiranjem raziskovalnega dela. Poseben poudarek je namenjen raziskovanju možganov v povezavi z glasbo. Zaradi bližine in visoke ravni strokovnih dogodkov je fundacija igrala pomembno vlogo tudi v izobraževanju srednje in starejše generacije slovenskih pediatrov - otroških nevrologov. Gostji primarija Igorja M. Ravnika sta tokrat muzikologinja dr. Maria Majno in pediatrična nevrologinja in nevrofiziologinja dr. Luisa Lopez.
Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik.
Tokratni gost v ciklu oddaj B Air - Zvočenja je dr. Clement Francois, raziskovalec v Nacionalnem centru za znanstvene raziskave CNRS, ki deluje v Laboratoriju za besedo ter govor in jezik (Parole et Langage) Univerze Aix Marseille ter na Inštitutu za govor, komunikacijo in možgane. Doktorat iz nevroznanosti je pridobil na Univerzi Aix Marseille, kjer je med letoma 2007 in 2011 raziskoval pod mentorstvom dr. Daniela Schöna. Tema njegovega doktorata je bila implicitno statistično učenje jezikovnih in glasbenih struktur pri glasbenikih in neglasbenikih. Proučeval ga je tako pri odraslih kot pri otrocih s pomočjo nevrofizioloških meritev in vedenjskih metod v raznovrstnih eksperimentalnih presečnih in longitudinalnih modelih. Te raziskave, objavljene v vodilnih znanstvenih revijah s tega področja, sodijo med referenčna dela na področju nevroznanosti glasbe. Raziskave so bile sestavni del večjega projekta Francoske nacionalne raziskovalne agencije, katerega tema je bila z glasbo spodbujana plastičnost možganov in prenos urjenja iz glasbe v jezik. Med letoma 2013 in 2019 je Clement Francois postdoktorsko raziskoval na Univerzi v Barceloni v skupini za raziskave Umskih funkcij in plastičnosti možganov dr. Rodriguez-Fornellsa in v Laboratoriju za pozornost, zaznave in jezikovni razvoj dr. Boscha. Zanimala ga je longitudinalna raziskava segmentacije govora na temelju statističnega učenja pri donošenih in nedonošenih otrocih. Vzporedno pa je koordiniral tudi multimodalno nevroslikovno raziskavo pri otrocih, ki so utrpeli možgansko kap. Z uglednim francoskim znanstvenikom se je pogovarjal primarij dr. Igor M. Ravnik.
Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki.
Docent dr. Matevž Pesek je učitelj in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Od leta 2009 je tudi član Laboratorija za Računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se loteva modelov, ki izhajajo iz biologije, iz globoke arhitekture vključno s hierarhičnim modeliranjem, zanimajo ga interakcije med človekom in računalnikom, multimodalne zaznave ter inteligentni uporabniški vmesniki, generiranje glasbe in vizualizacije za audio-analizo. V pogovoru s primarijem dr. Igorjem M. Ravnikom dr. Pesek predstavlja interakcijo človeka in računalnika ob delu z glasbo. Kako iz glasbe nastane digitalizirano - matematično obvladljivo gradivo, ki ga potem modelirajo, analizirajo, se z njim igrajo ter iz njega potegnejo sklepe, ki po prevedbi nazaj v svet človeške percepcije in izvedbe glasbe dajejo zaznavno in tudi praktično zanimive rezultate. Denimo z generiranjem glasbe ali – kot na primer s projektom Trubadur – pomagajo študentom glasbe pri urjenju slušnih sposobnosti z melodičnimi in ritmičnimi nareki.
Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v življenju človeka.
Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavlja nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Pripoveduje o srečanju z improvizacijo, lastnem ustvarjanju in komunikaciji prek glasbe, ki lahko poveže tudi starše in otroke. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v življenju človeka.
Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka.
Nov cikel oddaj B Air Zvočenja začenjamo z radiofonskim esejem Obrazi avtizma. Ta govori o učnem in ustvarjalnem procesu treh učencev z motnjo avtističnega spektra in odpira spoznanje, kako lahko glasba ustvari igriv prostor za sporazumevanje, izražanje in rast na različnih področjih. Kaj narediti, ko se zaveš, da načini poučevanja, katere si se priučil in verjameš, da so edini, ne delujejo pri vseh? Učiteljica klavirja, Katarina Kurtjak, bo ob pogovoru s psihologinjo Manco Kok ob glasbenih primerih in skozi lastne zgodbe glasbenega ustvarjanja in poučevanja učencev z različnimi motnjami avtističnega spektra, predstavila nove, prilagojene metode in načine poučevanja. Slišali bomo, kakšno moč ima glasba, če do nje pristopiš na pravi, sebi lasten način, in kako je to dosegla s svojimi učenci. Scenarij: Katarina Kurtjak in Manca Kok V scenarij so vključene izjave Suprithe Aithal, plesno-gibalne terapevtke, raziskovalke in predavateljice na univerzi Edge Hill v Angliji, brala jo je Lidija Hartman, izjave staršev in učenca. Posnetke z ur je naredila Katarina Kurtjak, z dovoljenjem in podporo staršev Ane, Patrika in Luke. Tonski mojster: Urban Gruden Urednici oddaje: Saška Rakef in Anamarija Štukelj Cusma Ljubljana: RTV Slovenija, 2023 Oddaja je del projekta B-AIR, ki ga podpira Ustvarjalna Evropa, in je namenjena raziskovanju vloge zvoka v razvoju človeka.
Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev.
Cikel novih simfoničnih del, ustvarjenih z mislijo na dojenčke, malčke in ranljive skupine, bo sklenil projekt Sense-S Petre Strahovnik. V okviru projekta B-AIR je slovenska skladateljica, ki deluje na Nizozemskem, ustvarila novo delo za najmlajše občinstvo, ki ga bo Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Stevena Loya izvedel v Studiu 26 Radia Slovenija. Prostor, prilagojen za sproščen in udoben obisk dojenčkov, malčkov, njihovih staršev in spremljevalcev.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Posebna dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju, da je dosegljiva tudi na spletu, vam jo ponujamo v podkastu oddaje Razkošje v glavi. Vsebina je nastala v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani 25. in 26. avgusta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poteka Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij v sodelovanju organizirata Ustanova Imago Sloveniae in Radio Slovenija in je del triletnega evropskega projekta B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine. Na dvodnevnem simpoziju se je zbralo 24 domačih in tujih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov in umetnikov z različnih raziskovalnih področij. Tema obravnava vlogo zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi pomen zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z motnjami v razvoju in kroničnimi boleznimi. Nekaj predavateljev s svojimi prispevki predstalja tudi izkušnje približevanja zvočne umetnosti in možnosti glasbenega udejstvovanja gluhih in naglušnih.
V okviru 35. Mednarodnega festivala Noči v stari Ljubljani 25. in 26. avgusta na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani poteka Mednarodni večdisciplinarni simpozij Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Simpozij v sodelovanju organizirata Ustanova Imago Sloveniae in Radio Slovenija in je del triletnega evropskega projekta B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine. Na dvodnevnem simpoziju se je zbralo 24 domačih in tujih mednarodno uveljavljenih strokovnjakov in umetnikov z različnih raziskovalnih področij. Tema obravnava vlogo zvoka in glasbe v človekovem najzgodnejšem razvojnem obdobju, pa tudi pomen zvočnega okolja za ranljive skupine, kot so posamezniki z motnjami v razvoju in kroničnimi boleznimi. Nekaj predavateljev s svojimi prispevki predstalja tudi izkušnje približevanja zvočne umetnosti in možnosti glasbenega udejstvovanja gluhih in naglušnih.
Osrednji sobotni delež B-AIR festivala zvoka (Za)slišati svet se odvija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer na muzejski ploščadi nastopajo Tomaž Rauch in člana dua Merzouga. Slednja sta ob 17h izvedla svoj drugi nastop, še pred tem pa se je na odru in v našem neposrednem prenosu z glasbenikoma pogovarjal Lovrenc Rogelj; pogovor je prevajal Miha Zor.
Osrednji sobotni delež B-AIR festivala zvoka (Za)slišati svet se odvija v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, kjer na muzejski ploščadi nastopajo Tomaž Rauch in člana dua Merzouga. Slednja sta ob 17h izvedla svoj drugi nastop, še pred tem pa se je na odru in v našem neposrednem prenosu z glasbenikoma pogovarjal Lovrenc Rogelj; pogovor je prevajal Miha Zor.
Zazibam svet je zvočna slika, ki jo je ustvaril skladatelj Tomaž Rauch. Temelji na zvokih, odlomkih, kratkih delcih izvirnih posnetkov uspavank prvinskih ljudstev in starih tradicij, v katerih je neizbežno navzoč neposreden stik matere z otrokom, ki se razširi na vsebine pripadnosti, povezanosti in odgovornosti. Drobce uspavank dopolnjujejo in povezujejo v celoto tudi zvoki nekaterih preprostih in tradicionalnih glasbil in zvoki iz okolja, ki poudarijo povezanost na čisto osnovni ravni: matere z otrokom, posameznika s človeštvom, človeštva z naravo in planeta z vesoljem. Vsi smo z vsem povezani. Neposredni prenos iz Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.
Zazibam svet je zvočna slika, ki jo je ustvaril skladatelj Tomaž Rauch. Temelji na zvokih, odlomkih, kratkih delcih izvirnih posnetkov uspavank prvinskih ljudstev in starih tradicij, v katerih je neizbežno navzoč neposreden stik matere z otrokom, ki se razširi na vsebine pripadnosti, povezanosti in odgovornosti. Drobce uspavank dopolnjujejo in povezujejo v celoto tudi zvoki nekaterih preprostih in tradicionalnih glasbil in zvoki iz okolja, ki poudarijo povezanost na čisto osnovni ravni: matere z otrokom, posameznika s človeštvom, človeštva z naravo in planeta z vesoljem. Vsi smo z vsem povezani. Neposredni prenos iz Muzeja sodobne umetnosti Metelkova.
V prostorih muzeja sta se odprli dve zvočni instalaciji za najmlajše obiskovalce - Poj blazina poj Irene Pivka in Braneta Zormana ter Zvočno popotovanje Blaža Pavlice. Odprtju smo se z avtorji pridružili tudi v neposrednem radijskem prenosu.
V prostorih muzeja sta se odprli dve zvočni instalaciji za najmlajše obiskovalce - Poj blazina poj Irene Pivka in Braneta Zormana ter Zvočno popotovanje Blaža Pavlice. Odprtju smo se z avtorji pridružili tudi v neposrednem radijskem prenosu.
Pregled bogatega sobotnega dogajanja v sklopu B-AIR festivala zvoka - z raznovrstnimi zvočnimi projekti, instalacijami in drugimi vsebinami se predstavljajo Tomaž Rauch (Zazibam svet), Irena Pivka in Brane Zorman (Poj blazina poj), Blaž Pavlica (Zvočno popotovanje) in dvojec Merzouga (From Womb to World to World of Wonders).
Pregled bogatega sobotnega dogajanja v sklopu B-AIR festivala zvoka - z raznovrstnimi zvočnimi projekti, instalacijami in drugimi vsebinami se predstavljajo Tomaž Rauch (Zazibam svet), Irena Pivka in Brane Zorman (Poj blazina poj), Blaž Pavlica (Zvočno popotovanje) in dvojec Merzouga (From Womb to World to World of Wonders).
V okviru B AIr festivala zvoka Globalspecificity / (Za)slišati svet je bil v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani predstavljen projekt Zvok kot nit življenja, ki je nastal na podlagi raziskave Mednarodne univerze Burch iz Sarajeva. Pod vodstvom vodje projekta Lejle Odobašić Novo so sodelujoči raziskovali zvočno krajino in vlogo zvoka med obleganjem Sarajeva, ki je trajalo od leta 1991 do 1995. Na podlagi pričevanj preživelih so pripravili projekt, v katerem so izpostavili povezave med zvokom, prostorom, spominom in vojno. Vanj so povezali tri umetniške elemente. Dokumentarni film Pripoved o obleganju s pričevanji o spominih na zvoke vojne avtorjev Lejle Odobašić Novo in Emirja Klepa, elektroakustično zvočno kompozicijo Simfonijo obleganja skladatelja Harisa Sahačića ter zvočno kompozicijo Mir, ki je nastala na podlagi glasbeno terapevtskih raziskav Mirsade Zećo.
V okviru B AIr festivala zvoka Globalspecificity / (Za)slišati svet je bil v Atriju ZRC SAZU v Ljubljani predstavljen projekt Zvok kot nit življenja, ki je nastal na podlagi raziskave Mednarodne univerze Burch iz Sarajeva. Pod vodstvom vodje projekta Lejle Odobašić Novo so sodelujoči raziskovali zvočno krajino in vlogo zvoka med obleganjem Sarajeva, ki je trajalo od leta 1991 do 1995. Na podlagi pričevanj preživelih so pripravili projekt, v katerem so izpostavili povezave med zvokom, prostorom, spominom in vojno. Vanj so povezali tri umetniške elemente. Dokumentarni film Pripoved o obleganju s pričevanji o spominih na zvoke vojne avtorjev Lejle Odobašić Novo in Emirja Klepa, elektroakustično zvočno kompozicijo Simfonijo obleganja skladatelja Harisa Sahačića ter zvočno kompozicijo Mir, ki je nastala na podlagi glasbeno terapevtskih raziskav Mirsade Zećo.
Aernoudt Jacobs je belgijski intermedijski umetnik, ki ustvarja predvsem z zvokom. Njegovo delo ima podlago v akustičnih in tehnoloških raziskavah in v spraševanju o procesih posameznikove zvočne zaznave kompleksnega, bogatega, slojevitega vsakodnevnega okolja. Ob mednarodni samostojni aktivnosti skupaj s Christophom De Boeckom v Bruslju vodi platformo in produkcijski prostor za zvočno umetnost Overtoon. Za projekt B-Air je razvil delo What Dogs Hear / Kaj slišijo psi, ki bo kot instalacija na voljo na ogled, poslušanje, skratka izkušanje v avditoriju Moderne galerije v Ljubljani. Ob tem pa se bodo danes ob 15., 16. in 17. uri odvile izvedbe, pri katerih bodo sodelovali vokalisti Ina Puntar, Tea Vidmar, Žiga Jenko in Tisa Neža Herlec.
Aernoudt Jacobs je belgijski intermedijski umetnik, ki ustvarja predvsem z zvokom. Njegovo delo ima podlago v akustičnih in tehnoloških raziskavah in v spraševanju o procesih posameznikove zvočne zaznave kompleksnega, bogatega, slojevitega vsakodnevnega okolja. Ob mednarodni samostojni aktivnosti skupaj s Christophom De Boeckom v Bruslju vodi platformo in produkcijski prostor za zvočno umetnost Overtoon. Za projekt B-Air je razvil delo What Dogs Hear / Kaj slišijo psi, ki bo kot instalacija na voljo na ogled, poslušanje, skratka izkušanje v avditoriju Moderne galerije v Ljubljani. Ob tem pa se bodo danes ob 15., 16. in 17. uri odvile izvedbe, pri katerih bodo sodelovali vokalisti Ina Puntar, Tea Vidmar, Žiga Jenko in Tisa Neža Herlec.
Radio Slovenija sodeluje v neposrednem prenosu mednarodnega dogodka Evropski večer zvokov. Ta je nastal po vzoru oddaj Evening of sounds, ki jih Finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so finski poslušalci spoznavali različne zvoke preteklosti in sedanjosti, od stenske ure do šumečih tablet, od tropa volkov do kvakajočih žab, od parnega motorja do starodobnega avtomobila. Tokratna oddaja Evropski večer zvokov je nastala v sodelovanju s finskim nacionalnim radiem YLE in srbskim nacionalnim radiem RTS pod okriljem mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija. V okviru projekta v sodelovanju z različnimi strokovnjaki nastajajo nove vsebine, ki odkrivajo pomembnost zvoka v naših življenjih. Kako torej zveni, ko se zvoki širšega geografskega in kulturnega območja srečajo? Kako zvenijo različne dežele in kulture? Ali imajo unikatne zvoke, ki jih drugi ne poznajo in jih nikoli niso slišali? Ali obstajajo skupni zvoki, zvočne krajine in z njimi povezani pomeni, ki so znani vsepovsod? Sodelujoče države so si izmenjale zvočne uganke, zvočne razglednice in zvočne zgodbe in pustile zvoku glavno besedo.
Radio Slovenija sodeluje v neposrednem prenosu mednarodnega dogodka Evropski večer zvokov. Ta je nastal po vzoru oddaj Evening of sounds, ki jih Finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so finski poslušalci spoznavali različne zvoke preteklosti in sedanjosti, od stenske ure do šumečih tablet, od tropa volkov do kvakajočih žab, od parnega motorja do starodobnega avtomobila. Tokratna oddaja Evropski večer zvokov je nastala v sodelovanju s finskim nacionalnim radiem YLE in srbskim nacionalnim radiem RTS pod okriljem mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija. V okviru projekta v sodelovanju z različnimi strokovnjaki nastajajo nove vsebine, ki odkrivajo pomembnost zvoka v naših življenjih. Kako torej zveni, ko se zvoki širšega geografskega in kulturnega območja srečajo? Kako zvenijo različne dežele in kulture? Ali imajo unikatne zvoke, ki jih drugi ne poznajo in jih nikoli niso slišali? Ali obstajajo skupni zvoki, zvočne krajine in z njimi povezani pomeni, ki so znani vsepovsod? Sodelujoče države so si izmenjale zvočne uganke, zvočne razglednice in zvočne zgodbe in pustile zvoku glavno besedo.
Ideja oddaj Večeri zvoka izhaja iz oddaj Evening of sounds, projekta, ki ga finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so želeli poslušalcem predstaviti raznolike in zanimive zvoke ter jih spomniti na osnovno vlogo radia, ki je v svojem bistvu nosilec zvokov. V Večeru zvokov na programu Ars opozarjamo tako na vsakodnevne zvoke kot tudi na zvočno izgubljena okolja. Gostja oddaje, ki jo povezuje Anamarija Štukelj Cusma, je dr. Katarina Kompan Erzar, psihologinja in psihoterapevtka, ki pojasnjuje, kako pomembni so zvoki za nas, kako se usidrajo v naše spomine in kako vplivajo na naša občutja in doživljanja.
Ideja oddaj Večeri zvoka izhaja iz oddaj Evening of sounds, projekta, ki ga finski nacionalni radio pripravlja od leta 2012. V okviru oddaj so želeli poslušalcem predstaviti raznolike in zanimive zvoke ter jih spomniti na osnovno vlogo radia, ki je v svojem bistvu nosilec zvokov. V Večeru zvokov na programu Ars opozarjamo tako na vsakodnevne zvoke kot tudi na zvočno izgubljena okolja. Gostja oddaje, ki jo povezuje Anamarija Štukelj Cusma, je dr. Katarina Kompan Erzar, psihologinja in psihoterapevtka, ki pojasnjuje, kako pomembni so zvoki za nas, kako se usidrajo v naše spomine in kako vplivajo na naša občutja in doživljanja.
Po hrupu dneva nas večer objame s svojo milino za naša ušesa in pusti, da malo počijejo. Ampak, če samo za hip postanete, odprete okna vašega domovanja ali pa se preprosto osredotočite na svoje dihanje, korake po sobi, šumenje radijskega sprejemnika ali brnenje računalnika … potem veste, da ste obdani z zvoki. Kako dobro jim znamo prisluhniti ? In zakaj v nas zbudijo cel diapazon občutij, od veselja, sreče, do otožnosti. In nostalgije. Tako kot je Proust jedel magdalenice, bomo mi okušali oziroma, bolje, poslušali – zvočne slaščice vašega otroštva. Večer zvokov nocoj na Radiu Slovenija pripravljamo premierno, v studiu Prvega pa gostimo gospo Špelo Loti Knoll, akademsko glasbenico in glasbeno terapevtko, ki nam bo pomagala razumeti kako dojemamo zvok in zakaj so za nas posebni. Vabljeni, da nas pokličete in delite z nami svoje zvočne želje in spomine. Ekipa: Voditeljica: Mojca Delač Sogovornica: Mag. Špela Loti Knoll Tonski mojster: Matic Ferlan Ekipa v režiji: Anamarija Štrukelj Cusma, Luka Hvalc, Maj Valerij
Po hrupu dneva nas večer objame s svojo milino za naša ušesa in pusti, da malo počijejo. Ampak, če samo za hip postanete, odprete okna vašega domovanja ali pa se preprosto osredotočite na svoje dihanje, korake po sobi, šumenje radijskega sprejemnika ali brnenje računalnika … potem veste, da ste obdani z zvoki. Kako dobro jim znamo prisluhniti ? In zakaj v nas zbudijo cel diapazon občutij, od veselja, sreče, do otožnosti. In nostalgije. Tako kot je Proust jedel magdalenice, bomo mi okušali oziroma, bolje, poslušali – zvočne slaščice vašega otroštva. Večer zvokov nocoj na Radiu Slovenija pripravljamo premierno, v studiu Prvega pa gostimo gospo Špelo Loti Knoll, akademsko glasbenico in glasbeno terapevtko, ki nam bo pomagala razumeti kako dojemamo zvok in zakaj so za nas posebni. Vabljeni, da nas pokličete in delite z nami svoje zvočne želje in spomine. Ekipa: Voditeljica: Mojca Delač Sogovornica: Mag. Špela Loti Knoll Tonski mojster: Matic Ferlan Ekipa v režiji: Anamarija Štrukelj Cusma, Luka Hvalc, Maj Valerij
Čeprav je najpogostejša prva otrokova beseda mama, ni pri vseh otrocih tako. Raziskava o prvih petih besedah slovenskih dojenčkov in malčkov je pokazala, da so prve besede lahko tudi hvala, avto, duda, raca, jesti, oče. Iz raziskave je razvidno, da tako dečki kot deklice spregovorijo v istem obdobju in uporabljajo podobne besede za izražanje svojih potreb, izsledki pa dajejo še zanimive primerjave z drugimi jezikovnimi skupinami. O prvih petih besedah slovenskih otrok in priporočilih za spodbujanje zgodnjega razvoja besedišča v pogovoru z Niko Jelenc, magistrico profesorico logopedije in surdopedagogike z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Oddaja je tudi povabilo k poslušanju mednarodnega festivala radijske igre za dojenčke in malčke z naslovom Poslušati skupaj, kako lahko poslušamo skupaj in zakaj poslušati skupaj, ki se začenja v nedeljo, 26. marca. Na Radiu Slovenija se bodo zvrstile radijske igre za dojenčke, malčke in starše, umetniški program pa bodo v okviru mini radijskega simpozija pospremila predavanja in okrogle mize. Prvi festivalski dan v nedeljo, 26. 3. 2023, bo potekal prek radijskih valov, drugi, v ponedeljek, 27. 3. 2023, bo potekal v vrtcih, na tretji festivalski dan, v torek, 28. 3. 2023, pa bo dogajanje potekalo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Čeprav je najpogostejša prva otrokova beseda mama, ni pri vseh otrocih tako. Raziskava o prvih petih besedah slovenskih dojenčkov in malčkov je pokazala, da so prve besede lahko tudi hvala, avto, duda, raca, jesti, oče. Iz raziskave je razvidno, da tako dečki kot deklice spregovorijo v istem obdobju in uporabljajo podobne besede za izražanje svojih potreb, izsledki pa dajejo še zanimive primerjave z drugimi jezikovnimi skupinami. O prvih petih besedah slovenskih otrok in priporočilih za spodbujanje zgodnjega razvoja besedišča v pogovoru z Niko Jelenc, magistrico profesorico logopedije in surdopedagogike z Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča. Oddaja je tudi povabilo k poslušanju mednarodnega festivala radijske igre za dojenčke in malčke z naslovom Poslušati skupaj, kako lahko poslušamo skupaj in zakaj poslušati skupaj, ki se začenja v nedeljo, 26. marca. Na Radiu Slovenija se bodo zvrstile radijske igre za dojenčke, malčke in starše, umetniški program pa bodo v okviru mini radijskega simpozija pospremila predavanja in okrogle mize. Prvi festivalski dan v nedeljo, 26. 3. 2023, bo potekal prek radijskih valov, drugi, v ponedeljek, 27. 3. 2023, bo potekal v vrtcih, na tretji festivalski dan, v torek, 28. 3. 2023, pa bo dogajanje potekalo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Studio 1 Radia Slovenija je prostor, napolnjen z zgodovino, z duhom številnih radijskih iger, ki so pomemben steber naše hiše, pa tudi posebnost. In prav posebna zvrst so dokumentarne radijske igre. Zato smo prav tam pripravili javno poslušanje drugega dela sicer tridelne igre Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. Dokumentarni radijski igri je sledila pogovorna oddaja, v kateri je voditelj Žiga Bratoš gostil strokovnjake s področja duševnega zdravja mladih in ustvarjalce radijske igre. V pogovoru so sodelovali Nuša Crnkovič, forenzična psihologinja in vodja kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji Nisi okej? Povej naprej, Marjan Gorup, psihoterapevt in ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca, z izjavami dr. Helena Jeriček Klanšček, NIJZ, ki je predstavila statistične podatke o duševnih in drugih stiskah mladih, in Ksenija Lekić, NIJZ Celje, vodja programa in svetovalnice za duševno zdravje mladih To sem jaz, ter ustvarjalci igre dijakinja Zoja Miklič, UM & KUNA Freestyle Show, ki ga sestavljata, Urh Mlakar in Igor Kuna, ter režiserka Špela Kravogel. Poslušalci programa Ars so tri zaporedne četrtke lahko poslušali dokumentarno radijsko igro o težavah mladostnikov v času epidemije covida 19 z naslovom Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je. Režiserka Špela Kravogel in tonski mojster Matjaž Miklič sta v igri prepletla intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovne komentarje psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložke kolektiva UM & KUNA Freestyle Show. Igra je prijavljena na več tekmovanj, med drugim tudi na Prix Italia in Prix Europa. Foto: RTV SLO
Studio 1 Radia Slovenija je prostor, napolnjen z zgodovino, z duhom številnih radijskih iger, ki so pomemben steber naše hiše, pa tudi posebnost. In prav posebna zvrst so dokumentarne radijske igre. Zato smo prav tam pripravili javno poslušanje drugega dela sicer tridelne igre Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. Dokumentarni radijski igri je sledila pogovorna oddaja, v kateri je voditelj Žiga Bratoš gostil strokovnjake s področja duševnega zdravja mladih in ustvarjalce radijske igre. V pogovoru so sodelovali Nuša Crnkovič, forenzična psihologinja in vodja kampanje proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji Nisi okej? Povej naprej, Marjan Gorup, psihoterapevt in ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca, z izjavami dr. Helena Jeriček Klanšček, NIJZ, ki je predstavila statistične podatke o duševnih in drugih stiskah mladih, in Ksenija Lekić, NIJZ Celje, vodja programa in svetovalnice za duševno zdravje mladih To sem jaz, ter ustvarjalci igre dijakinja Zoja Miklič, UM & KUNA Freestyle Show, ki ga sestavljata, Urh Mlakar in Igor Kuna, ter režiserka Špela Kravogel. Poslušalci programa Ars so tri zaporedne četrtke lahko poslušali dokumentarno radijsko igro o težavah mladostnikov v času epidemije covida 19 z naslovom Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je. Režiserka Špela Kravogel in tonski mojster Matjaž Miklič sta v igri prepletla intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovne komentarje psihologa dr. Kristijana Muska Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložke kolektiva UM & KUNA Freestyle Show. Igra je prijavljena na več tekmovanj, med drugim tudi na Prix Italia in Prix Europa. Foto: RTV SLO
Dolgotrajna karantena, izolacija vodi v atomizacijo družbe. Zaprti v svoje sobe, kot bi bili v samicah, ki so tudi v zaporu najstrožja kazen, osamljeni, brez vedenja koliko časa bo trajalo. Občutek za čas se je izgubil, nastalo je brezčasje. Morda bo nastalo novo štetje, vsekakor pa je sledil povratek v novo normalnost, v nov, drugačen svet. Trilogija »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je« s prepletom intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje težave mladostnikov v času epidemije C19. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Dolgotrajna karantena, izolacija vodi v atomizacijo družbe. Zaprti v svoje sobe, kot bi bili v samicah, ki so tudi v zaporu najstrožja kazen, osamljeni, brez vedenja koliko časa bo trajalo. Občutek za čas se je izgubil, nastalo je brezčasje. Morda bo nastalo novo štetje, vsekakor pa je sledil povratek v novo normalnost, v nov, drugačen svet. Trilogija »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je« s prepletom intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje težave mladostnikov v času epidemije C19. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Trilogija »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je« s prepletom intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje težave mladostnikov v času epidemije C19. V drugem delu trilogije avtorica in režiserka Špela Kravogel ter tonski mojster Matjaž Miklič raziskujeta kaj je v življenja mladostnikov prineslo šolanje na daljavo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Trilogija »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je« s prepletom intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje težave mladostnikov v času epidemije C19. V drugem delu trilogije avtorica in režiserka Špela Kravogel ter tonski mojster Matjaž Miklič raziskujeta kaj je v življenja mladostnikov prineslo šolanje na daljavo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Dokumentarna radijska igra Samota avtorice in režiserke Špele Kravogel in tonskega mojstra Matjaža Mikliča, v prepletu intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije Covid-19. V prvem delu trilogije predstavlja prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki se kmalu spremeni. Igra raziskuje kakšen je bil zaključek osnovne šole z valeto, kjer je vsak moral plesati sam, starši pa so bili le virtualno prisotni, prehod v gimnazijo, na novo šolo, med nove sošolce, izgubo motivacije, nadzor domačega dela s kamerami, prehod iz družbe tveganja v družbo nadzora. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Dokumentarna radijska igra Samota avtorice in režiserke Špele Kravogel in tonskega mojstra Matjaža Mikliča, v prepletu intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije Covid-19. V prvem delu trilogije predstavlja prvotno veselje ob razglasitvi epidemije in uvedbi šolanja na daljavo, ki se kmalu spremeni. Igra raziskuje kakšen je bil zaključek osnovne šole z valeto, kjer je vsak moral plesati sam, starši pa so bili le virtualno prisotni, prehod v gimnazijo, na novo šolo, med nove sošolce, izgubo motivacije, nadzor domačega dela s kamerami, prehod iz družbe tveganja v družbo nadzora. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
"Če je otrok preveč prestrašen in ne dovoli pregleda, prinesem lutko, ki ji je ime Pikapolona in na njej - včasih tudi z zdravnikom – opravimo pregled. Tako otrok vidi, da je pregled neboleč." O vlogi umetnosti pri delu z bolnimi otroki se je nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik pogovarjal z vzgojiteljico gospo Janjo Hano Jamnikar in vzgojiteljem gospodom Andrejem Adamekom, ki delujeta na Pediatrični kliniki. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
"Če je otrok preveč prestrašen in ne dovoli pregleda, prinesem lutko, ki ji je ime Pikapolona in na njej - včasih tudi z zdravnikom – opravimo pregled. Tako otrok vidi, da je pregled neboleč." O vlogi umetnosti pri delu z bolnimi otroki se je nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik pogovarjal z vzgojiteljico gospo Janjo Hano Jamnikar in vzgojiteljem gospodom Andrejem Adamekom, ki delujeta na Pediatrični kliniki. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
O glasbi in medicini smo tokrat razmišljali na primeru bolnišničnega radia Lollipop, ki otrokom glasbo ponuja za razvedrilo in sprostitev v času hospitalizacije. Gosta nevropediatra primarija Igorja Mihaela Ravnika sta bila gospod Jamie Wilcox, vodja prostovoljskih dejavnosti v londonski otroški bolnišnici Great Ormond Street ter gospod Chaminda Stanislaus, vodja londonskega bolnišničnega otroškega radia Lollipop. Koristno srečanje v tem času, ko se tudi pri nas dogajajo prvi koraki v to smer. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
O glasbi in medicini smo tokrat razmišljali na primeru bolnišničnega radia Lollipop, ki otrokom glasbo ponuja za razvedrilo in sprostitev v času hospitalizacije. Gosta nevropediatra primarija Igorja Mihaela Ravnika sta bila gospod Jamie Wilcox, vodja prostovoljskih dejavnosti v londonski otroški bolnišnici Great Ormond Street ter gospod Chaminda Stanislaus, vodja londonskega bolnišničnega otroškega radia Lollipop. Koristno srečanje v tem času, ko se tudi pri nas dogajajo prvi koraki v to smer. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Glasba v človeških možganih aktivira vrsto različnih predelov, v prvi vrsti seveda slušne predele možganov, poleg tega pa lahko aktivira tudi možganske predele, odgovorne za delovni spomin, ko ugotovimo, da smo določen vzorec glasbe že slišali; ali pa predele, v večji meri odgovorne za epizodični spomin, ko nas glasba spomni na točno določeno obdobje v našem življenju. Pomembno je torej razumevanje, da ima glasba sposobnost aktivirati celo vrsto možganskih področij – kako pa lahko to posebno sposobnost izkoristimo? O vlogi glasbe v rehabilitaciji se je s klinično nevropsihologinjo prof. Rebecco Schaefer in klinično psihologinjo Johanno Perschl pogovarjala Manca Kok, študentka psihologije na univerzi v Amsterdamu. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Glasba v človeških možganih aktivira vrsto različnih predelov, v prvi vrsti seveda slušne predele možganov, poleg tega pa lahko aktivira tudi možganske predele, odgovorne za delovni spomin, ko ugotovimo, da smo določen vzorec glasbe že slišali; ali pa predele, v večji meri odgovorne za epizodični spomin, ko nas glasba spomni na točno določeno obdobje v našem življenju. Pomembno je torej razumevanje, da ima glasba sposobnost aktivirati celo vrsto možganskih področij – kako pa lahko to posebno sposobnost izkoristimo? O vlogi glasbe v rehabilitaciji se je s klinično nevropsihologinjo prof. Rebecco Schaefer in klinično psihologinjo Johanno Perschl pogovarjala Manca Kok, študentka psihologije na univerzi v Amsterdamu. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Glasba velja za medkulturni fenomen, torej predstavlja temelj oziroma jedro vsake kulture. Glasba ima na veliko večino ljudi zelo močan vpliv, tudi če sami sebe ne prepoznajo kot preveč glasbene osebe. Ljudem glasba največkrat zbuja ugodje, a moč glasbe je veliko večja kot le to. Pogosto ima moč spodbuditi in regulirati čustva ter vpliva na kognicijo oziroma na zaznavne sposobnosti. Ravno razumevanje omenjenih vplivov glasbe na človeka v zadnjih desetletjih vse bolj zanima tudi nevroznanstvenike. Vse več izsledkov raziskav kaže, da lahko različne glasbene intervence pripomorejo k zdravljenju najrazličnejših zdravstvenih težav, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, motnje odvisnosti od prepovedanih substanc in podobno. Prav tako mnogi izsledki študij kažejo, da lahko glasba spodbuja zdrav človeški razvoj skozi celotno življenjsko obdobje. V oddaji B-AIR Zvočenja, ki sta jo pripravili Ana Kuder in Manca Kok, članici organizacijske skupine Tedna možganov, ki deluje pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, je naša tema procesiranje glasbe v možganih. S klinično nevropsihologinjo in vodjo raziskovalne skupine "Glasba, možgani, zdravje in tehnologija" na univerzi v Leidnu (Nizozemska) Rebecco Schaefer smo se dotaknili vprašanj: Kako različni ljudje različno doživljamo glasbo? Kako lahko okolje, v katerem odraščamo, vpliva na zaznavanje glasbe? Kako je glasba povezana z gibanjem? Kaj je magična sestavina, ki jo ima glasba, da jo lahko uporabljamo v zdravstvu? Vabljeni k poslušanju. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Glasba velja za medkulturni fenomen, torej predstavlja temelj oziroma jedro vsake kulture. Glasba ima na veliko večino ljudi zelo močan vpliv, tudi če sami sebe ne prepoznajo kot preveč glasbene osebe. Ljudem glasba največkrat zbuja ugodje, a moč glasbe je veliko večja kot le to. Pogosto ima moč spodbuditi in regulirati čustva ter vpliva na kognicijo oziroma na zaznavne sposobnosti. Ravno razumevanje omenjenih vplivov glasbe na človeka v zadnjih desetletjih vse bolj zanima tudi nevroznanstvenike. Vse več izsledkov raziskav kaže, da lahko različne glasbene intervence pripomorejo k zdravljenju najrazličnejših zdravstvenih težav, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen, motnje odvisnosti od prepovedanih substanc in podobno. Prav tako mnogi izsledki študij kažejo, da lahko glasba spodbuja zdrav človeški razvoj skozi celotno življenjsko obdobje. V oddaji B-AIR Zvočenja, ki sta jo pripravili Ana Kuder in Manca Kok, članici organizacijske skupine Tedna možganov, ki deluje pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost, je naša tema procesiranje glasbe v možganih. S klinično nevropsihologinjo in vodjo raziskovalne skupine "Glasba, možgani, zdravje in tehnologija" na univerzi v Leidnu (Nizozemska) Rebecco Schaefer smo se dotaknili vprašanj: Kako različni ljudje različno doživljamo glasbo? Kako lahko okolje, v katerem odraščamo, vpliva na zaznavanje glasbe? Kako je glasba povezana z gibanjem? Kaj je magična sestavina, ki jo ima glasba, da jo lahko uporabljamo v zdravstvu? Vabljeni k poslušanju. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
V jesenskem ciklu oddaj B-AIR Zvočenja nadaljujemo razmišljanje o vlogi zvočnega sveta in slušnega kanala za percepcijo, kognicijo, komunikacijo in socializacijo v človekovem razvoju, zdravju in bolezni. Glasba je medkulturni fenomen, ki ima to moč, da prebudi in usmerja naša čustva. Razumeti, kako jo možgani dojemajo in kako vpliva na naša čustva in zaznave, je tema, ki je v zadnjih desetletjih vzbujala izjemno veliko pozornosti na področju nevroznanosti. Doslej zbrani rezultati raziskovanja prepričljivo dokazujejo, da imajo lahko intervencije v zdravljenju ob pomoči glasbe pozitivne učinke pri različnih diagnozah, kot so demenca, na primer Alzheimerjeva, Parkinsonova bolezen ali motnje, povezane z jemanjem določenih substanc, hkrati pa spodbujajo celosten, vseživljenjski zdrav razvoj človeka. Oddaje B-AIR Zvočenja ponujajo vpogled v najnovejša dognanja, rezultate raziskav, primere iz prakse ter odprta vprašanja in izzive, s katerimi se ukvarjajo posamezni segmenti te stroke. V tokratni oddaji je bil gost nevropediatra primarija Igorja Mihaela Ravnika profesor Peter Vuust, predstojnik Centra za glasbo v možganih, ki je nastal na njegovo pobudo kot prva evropska raziskovalna ustanova te vrste, v partnerskem odnosu med oddelkom za klinično medicino medicinske fakultete in Kraljevo akademijo za glasbo v Aarhusu. Je aktiven diplomiran džezovski glasbenik – kontrabasist, profesor za glasbeno terorijo in “veščine poslušanja” ter matematik in nevroznanstvenik, zato je bil za tako nalogo kot poklican. In z nekaj sreče mu je uspelo. Junija je predsedoval 7. kongresu NeuroMusic, ki so se ga udeležili tudi trije slovenski sodelavci projekta B-AIR. O tem bo govor v drugih radijskih oddajah, tokrat pa spoznajmo prof. Petra Vuusta osebno. Z njim se je pogovarjal nevropediater prim. Igor M Ravnik. Vabljeni k poslušanju. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
V jesenskem ciklu oddaj B-AIR Zvočenja nadaljujemo razmišljanje o vlogi zvočnega sveta in slušnega kanala za percepcijo, kognicijo, komunikacijo in socializacijo v človekovem razvoju, zdravju in bolezni. Glasba je medkulturni fenomen, ki ima to moč, da prebudi in usmerja naša čustva. Razumeti, kako jo možgani dojemajo in kako vpliva na naša čustva in zaznave, je tema, ki je v zadnjih desetletjih vzbujala izjemno veliko pozornosti na področju nevroznanosti. Doslej zbrani rezultati raziskovanja prepričljivo dokazujejo, da imajo lahko intervencije v zdravljenju ob pomoči glasbe pozitivne učinke pri različnih diagnozah, kot so demenca, na primer Alzheimerjeva, Parkinsonova bolezen ali motnje, povezane z jemanjem določenih substanc, hkrati pa spodbujajo celosten, vseživljenjski zdrav razvoj človeka. Oddaje B-AIR Zvočenja ponujajo vpogled v najnovejša dognanja, rezultate raziskav, primere iz prakse ter odprta vprašanja in izzive, s katerimi se ukvarjajo posamezni segmenti te stroke. V tokratni oddaji je bil gost nevropediatra primarija Igorja Mihaela Ravnika profesor Peter Vuust, predstojnik Centra za glasbo v možganih, ki je nastal na njegovo pobudo kot prva evropska raziskovalna ustanova te vrste, v partnerskem odnosu med oddelkom za klinično medicino medicinske fakultete in Kraljevo akademijo za glasbo v Aarhusu. Je aktiven diplomiran džezovski glasbenik – kontrabasist, profesor za glasbeno terorijo in “veščine poslušanja” ter matematik in nevroznanstvenik, zato je bil za tako nalogo kot poklican. In z nekaj sreče mu je uspelo. Junija je predsedoval 7. kongresu NeuroMusic, ki so se ga udeležili tudi trije slovenski sodelavci projekta B-AIR. O tem bo govor v drugih radijskih oddajah, tokrat pa spoznajmo prof. Petra Vuusta osebno. Z njim se je pogovarjal nevropediater prim. Igor M Ravnik. Vabljeni k poslušanju. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. V tokratni oddaji B-AIR Zvok in glasba v razvoju otroka bo razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembnih odraslih. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. V tokratni oddaji B-AIR Zvok in glasba v razvoju otroka bo razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembnih odraslih. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Več o slušnem zaznavanju in aktivnem poslušanju pri najmlajših pa v pogovoru Anamarije Štukelj Cusma z dr. Katarino Zadnik, docentko na oddelku glasbene pedagogike na ljubljanski akademiji za glasbo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok. Več o slušnem zaznavanju in aktivnem poslušanju pri najmlajših pa v pogovoru Anamarije Štukelj Cusma z dr. Katarino Zadnik, docentko na oddelku glasbene pedagogike na ljubljanski akademiji za glasbo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
dr. Katarina Habe v dialogu z mag. Martino Peštaj, medijsko psihologinjo in urednico Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
dr. Katarina Habe v dialogu z mag. Martino Peštaj, medijsko psihologinjo in urednico Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem je tekel pogovor z vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross in glasbeno ustvarjalko ter performerko Zvezdano Novaković. Oddajo je pripravila dr. Katarina Habe. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem je tekel pogovor z vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross in glasbeno ustvarjalko ter performerko Zvezdano Novaković. Oddajo je pripravila dr. Katarina Habe. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Kaj slišijo dojenčki in ali glas svoje mame res prepoznajo že v maternici? Devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija v mednarodnem projektu B-AIR raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej, da bi – v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov – nastale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. V pripravi na umetniško produkcijo so spomladi potekali seminarji B – AIR Zvok in glasba v razvoju otroka, vsebine seminarjev pa bomo v poletnih mesecih predstavili tudi v ciklu tematskih oddaj, ki jih pripravljata glasbena pedagoginja dr. Katarina Zadnik in psihologinja dr. Katarina Habe, ki je pred mikrofon povabila kognitivno znanstvenico dr. Anko Slana Ozimič. Pogovarjali sta se o zvoku, glasbi in možganih. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Kaj slišijo dojenčki in ali glas svoje mame res prepoznajo že v maternici? Devet partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav pod vodstvom Radia Slovenija v mednarodnem projektu B-AIR raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od embrionalne faze naprej, da bi – v tesnem sodelovanju umetnikov in uglednih mednarodnih strokovnjakov – nastale nove radiofonske in glasbene vsebine za najmlajše in ranljive skupine. V pripravi na umetniško produkcijo so spomladi potekali seminarji B – AIR Zvok in glasba v razvoju otroka, vsebine seminarjev pa bomo v poletnih mesecih predstavili tudi v ciklu tematskih oddaj, ki jih pripravljata glasbena pedagoginja dr. Katarina Zadnik in psihologinja dr. Katarina Habe, ki je pred mikrofon povabila kognitivno znanstvenico dr. Anko Slana Ozimič. Pogovarjali sta se o zvoku, glasbi in možganih. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
O prepoznavanju, preprečevanju in zdravljenju najpogostejših zdravstvenih težav, ki nastanejo zaradi dolgotrajne in neustrezne obremenitve telesa pri glasbenikih, se je prim. Igor M. Ravnik pogovarjal z akademsko diplomirano pianistko magistro gospo Ivo Bartolić in fiziatrom revmatologom prim. dr. Ladislavom Krapcem, avtorjema nedavno objavljene knjige Okvare in bolezni kostno-mišičnega sistema pri pianistih. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
O prepoznavanju, preprečevanju in zdravljenju najpogostejših zdravstvenih težav, ki nastanejo zaradi dolgotrajne in neustrezne obremenitve telesa pri glasbenikih, se je prim. Igor M. Ravnik pogovarjal z akademsko diplomirano pianistko magistro gospo Ivo Bartolić in fiziatrom revmatologom prim. dr. Ladislavom Krapcem, avtorjema nedavno objavljene knjige Okvare in bolezni kostno-mišičnega sistema pri pianistih. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Gostja otroškega nevrologa prim. Igorja M. Ravnika je raziskovalka Univerze v Aosti in Univerze v Ženevi, glasbenica, pedagoginja in razvojna psihologinja dr. Manuela Filippa, ki so jo bogate osebne in poklicne izkušnje privedle k raziskovanju glasu ob samem začetku življenja. Preučuje, kako na novorojenega otroka – posebej se posveča nedonošenčkom – vpliva materin glas. Neposredno na stabilnost njegovih življenjskih funkcij, na zaznavanje bolečine, dolgoročno pa tudi na njegov umski in čustveni razvoj. Ali deluje le materin glas? Kaj pa očetje? Govor kot petje? Lahko, če mamice ni, otroku pomaga posnetek? Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Gostja otroškega nevrologa prim. Igorja M. Ravnika je raziskovalka Univerze v Aosti in Univerze v Ženevi, glasbenica, pedagoginja in razvojna psihologinja dr. Manuela Filippa, ki so jo bogate osebne in poklicne izkušnje privedle k raziskovanju glasu ob samem začetku življenja. Preučuje, kako na novorojenega otroka – posebej se posveča nedonošenčkom – vpliva materin glas. Neposredno na stabilnost njegovih življenjskih funkcij, na zaznavanje bolečine, dolgoročno pa tudi na njegov umski in čustveni razvoj. Ali deluje le materin glas? Kaj pa očetje? Govor kot petje? Lahko, če mamice ni, otroku pomaga posnetek? Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
O sluhu in posluhu in o tem, kako lahko pri težavah, ki izhajajo iz bolezni in okvar slušnega aparata, pomagata oto in avdiologija. Gostja v oddaji iz cikla Zvočenja – v katerem primarij Igor M. Ravnik z vabljenimi sogovorniki razpravlja o zanimivih temah, ki zadevajo glasbo in medicino, psihologijo in sorodne stroke, katerih naloga je pomagati ljudem v stiski – je profesorica MF v Ljubljani dr. Saba Battelino, specialistka otorinolaringologije z Otorinolaringološke klinike UKC v Ljubljani. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
O sluhu in posluhu in o tem, kako lahko pri težavah, ki izhajajo iz bolezni in okvar slušnega aparata, pomagata oto in avdiologija. Gostja v oddaji iz cikla Zvočenja – v katerem primarij Igor M. Ravnik z vabljenimi sogovorniki razpravlja o zanimivih temah, ki zadevajo glasbo in medicino, psihologijo in sorodne stroke, katerih naloga je pomagati ljudem v stiski – je profesorica MF v Ljubljani dr. Saba Battelino, specialistka otorinolaringologije z Otorinolaringološke klinike UKC v Ljubljani. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Gostje v oddaji iz cikla B-AIR Zvočenja – v katerem primarij Igor M. Ravnik z vabljenimi sogovorniki razpravlja o zanimivih temah, ki zadevajo glasbo in medicino, psihologijo in sorodne stroke, katerih naloga je pomagati ljudem v stiski – so bile sodelavke Centra za motnje glasu, govora in požiranja klinike za otorinolaringologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. To so prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, specialistka otorinolaringologije, specialistki klinične logopedije Nataša Prebil in Rozalija Kušar ter specialistka klinične psihologije magistra Petra Bavčar. Beseda je tekla o boleznih in težavah govornega aparata in o tem, kako ljudem v stiski lahko pomaga foniatrični tim. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Gostje v oddaji iz cikla B-AIR Zvočenja – v katerem primarij Igor M. Ravnik z vabljenimi sogovorniki razpravlja o zanimivih temah, ki zadevajo glasbo in medicino, psihologijo in sorodne stroke, katerih naloga je pomagati ljudem v stiski – so bile sodelavke Centra za motnje glasu, govora in požiranja klinike za otorinolaringologijo v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. To so prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, specialistka otorinolaringologije, specialistki klinične logopedije Nataša Prebil in Rozalija Kušar ter specialistka klinične psihologije magistra Petra Bavčar. Beseda je tekla o boleznih in težavah govornega aparata in o tem, kako ljudem v stiski lahko pomaga foniatrični tim. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Z Miranom Možino, specialistom psihiatrom in psihoterapevtom, o odnosu med glasbo in duševnim zdravjem pa tudi o drugih umetnostih, povezanih z zvokom ali tišino, in o njihovem potencialu, da pomagajo človeku v bolezni in stiskah. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Z Miranom Možino, specialistom psihiatrom in psihoterapevtom, o odnosu med glasbo in duševnim zdravjem pa tudi o drugih umetnostih, povezanih z zvokom ali tišino, in o njihovem potencialu, da pomagajo človeku v bolezni in stiskah. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Naša gostja v oddaji je dr. Katarina Kompan Erzár, psihologinja in psihoterapevtka, profesorica in raziskovalka, ki deluje na Teološki fakulteti, na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti. S svojimi projekti je kot pedagoginja, strokovna svetovalka in supervizorka tesno vpeta tudi v širše družbeno dogajanje. Zaradi izkušenj na glasbenem in drugih področjih umetnosti pa je za naš ciklus še posebej zanimiva sogovornica. Dr. Katarino Kompan Erzár je v studiu gostil prim. Igor Mihael Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Naša gostja v oddaji je dr. Katarina Kompan Erzár, psihologinja in psihoterapevtka, profesorica in raziskovalka, ki deluje na Teološki fakulteti, na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani in na Pedagoški fakulteti. S svojimi projekti je kot pedagoginja, strokovna svetovalka in supervizorka tesno vpeta tudi v širše družbeno dogajanje. Zaradi izkušenj na glasbenem in drugih področjih umetnosti pa je za naš ciklus še posebej zanimiva sogovornica. Dr. Katarino Kompan Erzár je v studiu gostil prim. Igor Mihael Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Kaj se dogaja v otroku (in tudi pozneje v človeku), ko vstopa v svet zvokov in glasbe in se z njim srečuje. Kaj se dogaja v odnosu do sebe, do drugega, do sveta. O tem se bo gostitelj prim. Igor M. Ravnik pogovarjal z gostjo dr. Katarino Kompan Erzar, psihologinjo psihoterapevtko, izredno profesorico zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti, predavateljico na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in na Pedagoški fakulteti. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Kaj se dogaja v otroku (in tudi pozneje v človeku), ko vstopa v svet zvokov in glasbe in se z njim srečuje. Kaj se dogaja v odnosu do sebe, do drugega, do sveta. O tem se bo gostitelj prim. Igor M. Ravnik pogovarjal z gostjo dr. Katarino Kompan Erzar, psihologinjo psihoterapevtko, izredno profesorico zakonske in družinske terapije na Teološki fakulteti, predavateljico na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in na Pedagoški fakulteti. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Z enim najuglednejših raziskovalcev nevropsihologije glasbe, prof. Stefanom Koelschem, nekdanjim violinistom, psihologom in sociologom, zdaj profesorjem biološke in medicinske psihologije in vodjem raziskovalne enote za glasbo in možgane na univerzi v Bergnu (Norveška), bo tekel pogovor o doživljanju glasbe in o tem, kako se s pomočjo nevroznanstvenih raziskav povečuje naše razumevanje možganskih mehanizmov ob doživljaju glasbe. Izvedeli bomo o odzivih možganskega mrežja, ki podobno kot slovnične in sintaktične jezikovne nepravilnosti zaznava tudi odstopanja od pričakovanega dogajanja v glasbi. Ali dvojno mrežje človeku lahko pomaga tudi v primerih, ko eno mrežo prizadene bolezen? Prof. Koelsch je nedavno izdal poljudno knjigo o zdravilni moči glasbe. Dotaknili se bomo nekaterih najbolj dokazanih načinov, kako nam lahko glasba koristi tudi v bolezni. S prof. Stefanom Koelschem se je pogovarjal nevropediater Igor Mihael Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Z enim najuglednejših raziskovalcev nevropsihologije glasbe, prof. Stefanom Koelschem, nekdanjim violinistom, psihologom in sociologom, zdaj profesorjem biološke in medicinske psihologije in vodjem raziskovalne enote za glasbo in možgane na univerzi v Bergnu (Norveška), bo tekel pogovor o doživljanju glasbe in o tem, kako se s pomočjo nevroznanstvenih raziskav povečuje naše razumevanje možganskih mehanizmov ob doživljaju glasbe. Izvedeli bomo o odzivih možganskega mrežja, ki podobno kot slovnične in sintaktične jezikovne nepravilnosti zaznava tudi odstopanja od pričakovanega dogajanja v glasbi. Ali dvojno mrežje človeku lahko pomaga tudi v primerih, ko eno mrežo prizadene bolezen? Prof. Koelsch je nedavno izdal poljudno knjigo o zdravilni moči glasbe. Dotaknili se bomo nekaterih najbolj dokazanih načinov, kako nam lahko glasba koristi tudi v bolezni. S prof. Stefanom Koelschem se je pogovarjal nevropediater Igor Mihael Ravnik. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Starosti se ne bomo mogli izogniti, če nam je usojena. Čim starejši bomo, tem bolj bo verjeten tudi postopen upad naših duševnih funkcij, tudi demenca. Tudi genije, kot je bil francoski skladatelj Maurice Ravel, katerega odlomek iz opere Otrok in uroki bomo poslušali v oddaji, ni ušel tedaj neznani bolezni s postopnim izgubljanjem umskih funkcij. Demenca je sindrom, skupek znakov in simptomov, ki jih povzročajo običajno kronične in napredujoče bolezni možganov, pri katerih so prizadete številne umske funkcije bolj, kot bi bilo pričakovati samo zaradi staranja. Prizadene višje možganske funkcije, med katere sodijo spomin, mišljenje, orientacija, računanje, govor, presoja, sposobnost za učenje. Zavest ni prizadeta. Ob demenci se pogosto poslabšajo sposobnost obvladovanja čustev, vedenje in motivacija. Lahko pa se te spremembe pojavijo že pred motnjami umskih funkcij. Gostja gospa Mihaela Kavčič in gostitelj primarij Igor M. Ravnik tokrat o tem, kako lahko z glasbo obogatimo svoja stara leta in s tem koristimo svojemu telesnemu in duševnemu zdravju. Resni raziskovalci namreč preučujejo, ali in kako glasba, na primer petje, lahko upočasni procese staranja možganov in pri bolnikih v zgodnjih fazi tudi upočasni potek demence. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Starosti se ne bomo mogli izogniti, če nam je usojena. Čim starejši bomo, tem bolj bo verjeten tudi postopen upad naših duševnih funkcij, tudi demenca. Tudi genije, kot je bil francoski skladatelj Maurice Ravel, katerega odlomek iz opere Otrok in uroki bomo poslušali v oddaji, ni ušel tedaj neznani bolezni s postopnim izgubljanjem umskih funkcij. Demenca je sindrom, skupek znakov in simptomov, ki jih povzročajo običajno kronične in napredujoče bolezni možganov, pri katerih so prizadete številne umske funkcije bolj, kot bi bilo pričakovati samo zaradi staranja. Prizadene višje možganske funkcije, med katere sodijo spomin, mišljenje, orientacija, računanje, govor, presoja, sposobnost za učenje. Zavest ni prizadeta. Ob demenci se pogosto poslabšajo sposobnost obvladovanja čustev, vedenje in motivacija. Lahko pa se te spremembe pojavijo že pred motnjami umskih funkcij. Gostja gospa Mihaela Kavčič in gostitelj primarij Igor M. Ravnik tokrat o tem, kako lahko z glasbo obogatimo svoja stara leta in s tem koristimo svojemu telesnemu in duševnemu zdravju. Resni raziskovalci namreč preučujejo, ali in kako glasba, na primer petje, lahko upočasni procese staranja možganov in pri bolnikih v zgodnjih fazi tudi upočasni potek demence. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
V oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik, je prof. Breitenfeld opisal začetke muzikoterapije in njeno plodno razraščanje v tem delu Evrope na polju socialne psihiatrije v desetletjih po drugi svetovni vojni. Z gospodom Giuseppom Pinom Poclenom iz Milana, ki že dlje časa prihaja in deluje tudi v Sloveniji, smo spremljali njegovo pestro osebno in poklicno razvojno pot od glasbene vzgoje do glasbene animacije in glasbene terapije. Zdaj pa se je pokazala potreba in priložnost, da v seriji pogovorov o temah med medicino in glasbo, ki zadevajo zvok, tišino, glas in glasbo spregovorimo še o glasbeni terapiji danes pri nas. V prvih dveh oddajah na to temo bomo tako v glasbeno terapijo stopili skozi osebno poklicno zgodbo glasbene terapevtke gospe Mihaele Kavčič. Predstavila nam bo svoje delo na hematoonkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. V studiu se nam bo pridružila tudi njena profesorica, mentorica in supervizorka gospa Špela Loti Knoll. Otroci za rakom še vedno zbolevajo, tudi umirajo in izguba vedno hudo boli. Tudi z mislijo nanje in žalujoče, ki so utrpeli izgube in jih ta izkušnja za vedno spremlja v življenju, naj vendar v uvodu poudarimo, da se je umrljivost otrok za rakom po zaslugi medicine bistveno zmanjšala. Kakovost življenja je med zdravljenjem, ki zdaj poteka otrokom dosti bolj prijazno, neprimerno boljša. Danes bomo izvedeli, kako k temu lahko prispeva tudi glasbena terapija. Spomine iz časa, ko je bila med zdravljenjem deležna glasbeno terapevtske pomoči, je za to priložnost zapisala gospodična Ivana Brglez, ki je bila v otroštvu zdravljena na oddelku. Spomin na glasbeno terapijo med hčerkinim zdravljenjem pa bo prispevala tudi njena mama gospa Božena Brglez. Sliko iz še bolj odmaknjenega časa nam bodo dopolnile besede zdravnice hematoonkologinje prim. Jožice Anžič s Hematoonkološkega oddelka na Pediatrični kliniki. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
V oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik, je prof. Breitenfeld opisal začetke muzikoterapije in njeno plodno razraščanje v tem delu Evrope na polju socialne psihiatrije v desetletjih po drugi svetovni vojni. Z gospodom Giuseppom Pinom Poclenom iz Milana, ki že dlje časa prihaja in deluje tudi v Sloveniji, smo spremljali njegovo pestro osebno in poklicno razvojno pot od glasbene vzgoje do glasbene animacije in glasbene terapije. Zdaj pa se je pokazala potreba in priložnost, da v seriji pogovorov o temah med medicino in glasbo, ki zadevajo zvok, tišino, glas in glasbo spregovorimo še o glasbeni terapiji danes pri nas. V prvih dveh oddajah na to temo bomo tako v glasbeno terapijo stopili skozi osebno poklicno zgodbo glasbene terapevtke gospe Mihaele Kavčič. Predstavila nam bo svoje delo na hematoonkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. V studiu se nam bo pridružila tudi njena profesorica, mentorica in supervizorka gospa Špela Loti Knoll. Otroci za rakom še vedno zbolevajo, tudi umirajo in izguba vedno hudo boli. Tudi z mislijo nanje in žalujoče, ki so utrpeli izgube in jih ta izkušnja za vedno spremlja v življenju, naj vendar v uvodu poudarimo, da se je umrljivost otrok za rakom po zaslugi medicine bistveno zmanjšala. Kakovost življenja je med zdravljenjem, ki zdaj poteka otrokom dosti bolj prijazno, neprimerno boljša. Danes bomo izvedeli, kako k temu lahko prispeva tudi glasbena terapija. Spomine iz časa, ko je bila med zdravljenjem deležna glasbeno terapevtske pomoči, je za to priložnost zapisala gospodična Ivana Brglez, ki je bila v otroštvu zdravljena na oddelku. Spomin na glasbeno terapijo med hčerkinim zdravljenjem pa bo prispevala tudi njena mama gospa Božena Brglez. Sliko iz še bolj odmaknjenega časa nam bodo dopolnile besede zdravnice hematoonkologinje prim. Jožice Anžič s Hematoonkološkega oddelka na Pediatrični kliniki. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
V preteklih oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik smo se srečali s češkim nevrologom, ki ga zanima glasba ne le kot dražljaj za čustva, ampak raziskuje fizikalno-akustični vpliv glasbe na delovanje možganov. Izboljševala naj bi možgansko funkcijo, a ne nujno v vseh primerih. Pogovorili smo se s hrvaškim nestorjem glasbene terapije, psihiatrom, ki je uporabljal muzikoterapijo za sproščanje, združevanje in socializacijo ali kot rehabilitacijsko sredstvo pri motnjah govora. Tokrat sledi drugi del pogovora s polivalentnim glasbenikom gospodom Pinom Giuseppom Poclenom, ki je postal glasbeni terapevt posebne neverbalne psihodinamske usmeritve, na dolgi poti od pedagoga in glasbenega animatorja, ki daje sebe in svoje veščine v službo hudo prizadetih, razvojno motenih, bolnih in starih v Italiji in tudi pri nas, da bi izboljšal kakovost njihovega življenja. Z nami bo tudi njegova asistentka v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinja prof. Vali Glavič Tretnjak, specialistka klinične psihologije, posebej usmerjena v nevropsihologijo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
V preteklih oddajah, ki jih pripravlja in vodi nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik smo se srečali s češkim nevrologom, ki ga zanima glasba ne le kot dražljaj za čustva, ampak raziskuje fizikalno-akustični vpliv glasbe na delovanje možganov. Izboljševala naj bi možgansko funkcijo, a ne nujno v vseh primerih. Pogovorili smo se s hrvaškim nestorjem glasbene terapije, psihiatrom, ki je uporabljal muzikoterapijo za sproščanje, združevanje in socializacijo ali kot rehabilitacijsko sredstvo pri motnjah govora. Tokrat sledi drugi del pogovora s polivalentnim glasbenikom gospodom Pinom Giuseppom Poclenom, ki je postal glasbeni terapevt posebne neverbalne psihodinamske usmeritve, na dolgi poti od pedagoga in glasbenega animatorja, ki daje sebe in svoje veščine v službo hudo prizadetih, razvojno motenih, bolnih in starih v Italiji in tudi pri nas, da bi izboljšal kakovost njihovega življenja. Z nami bo tudi njegova asistentka v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinja prof. Vali Glavič Tretnjak, specialistka klinične psihologije, posebej usmerjena v nevropsihologijo. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Tokrat se bo primarij Igor Mihael Ravnik, dr. med. pogovarjal z glasbenim terapevtom gospodom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinjo prof .Vali Glavič Tretnjak. Gospod Poclen je v svoji karieri prešel pot od glasbenega pedagoga in glasbenega animatorja do glasbenega terapevta, dodatno specializiran je v šoli nebesedne glasbene terapije. Prikazal nam bo svoje bogato delovanje, v besedi in s posnetki, iz svojega dela na številnih področjih človekovih potreb od otroštva do pozne starosti, nekaj od tega tudi v Sloveniji. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Tokrat se bo primarij Igor Mihael Ravnik, dr. med. pogovarjal z glasbenim terapevtom gospodom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinjo prof .Vali Glavič Tretnjak. Gospod Poclen je v svoji karieri prešel pot od glasbenega pedagoga in glasbenega animatorja do glasbenega terapevta, dodatno specializiran je v šoli nebesedne glasbene terapije. Prikazal nam bo svoje bogato delovanje, v besedi in s posnetki, iz svojega dela na številnih področjih človekovih potreb od otroštva do pozne starosti, nekaj od tega tudi v Sloveniji. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Če smo v prvem srečanju pred tednom dni spremljali, kako skušajo nevrološke znanosti razumeti mehanizme delovanja glasbe na možgane v primeru trdovratne epilepsije, se nam danes odpira pogled v čas, ko stroka ni imela na voljo tehničnih znanj in možnosti opazovati človekove bolezni do najdrobnejših molekularno genetskih in mikrostrukturnih podrobnosti, dojela pa je, kje je pomen bolezni v družbenem okolju, njene odvisnosti od družbenogospodarskih in kulturnih dejavnikov in se je na to odzvala tam, kjer je zaznala problem: v družbi, v človekovem okolju, marginalnih življenjskih situacijah in neprepoznanih posebnih potrebah velikega števila ljudi vseh starosti (pri razvojno motenih otrocih, alkoholikih, starih). Kako si je pri tem pomagala z glasbo, kakšne smeri raziskovanja in razvoja so se pri tem odprle, kaj je ostalo od pionirskih časov? V naslednjih oddajah bomo gostili predstavnike različnih smeri, ki jih ta stroka ubira. V spomladanskem ciklusu pa pričakujemo tudi pogovor o tem, kakšne dokaze o tem delovanju so zbrale nevrološke stroke, predvsem nevrofiziologija in nevropsihologija in s tem dodatno utemeljili identiteto in veljavo glasbene terapije. Najprej pa se bomo ozrli k začetkom: nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik je pred mikrofon povabil profesorja dr. Darka Breitenfelda, specialista nevropsihiatra, uglednega socialnega psihiatra alkohologa, ki je še aktivno vključen v delovanje klubov zdravljenih alkoholikov v Zagrebu; zgodovinarja medicine, ki so ga zanimale bolezni velikih glasbenih ustvarjalcev in pionirja muzikoterapije v tem delu Evrope. Vabljeni k poslušanju. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Če smo v prvem srečanju pred tednom dni spremljali, kako skušajo nevrološke znanosti razumeti mehanizme delovanja glasbe na možgane v primeru trdovratne epilepsije, se nam danes odpira pogled v čas, ko stroka ni imela na voljo tehničnih znanj in možnosti opazovati človekove bolezni do najdrobnejših molekularno genetskih in mikrostrukturnih podrobnosti, dojela pa je, kje je pomen bolezni v družbenem okolju, njene odvisnosti od družbenogospodarskih in kulturnih dejavnikov in se je na to odzvala tam, kjer je zaznala problem: v družbi, v človekovem okolju, marginalnih življenjskih situacijah in neprepoznanih posebnih potrebah velikega števila ljudi vseh starosti (pri razvojno motenih otrocih, alkoholikih, starih). Kako si je pri tem pomagala z glasbo, kakšne smeri raziskovanja in razvoja so se pri tem odprle, kaj je ostalo od pionirskih časov? V naslednjih oddajah bomo gostili predstavnike različnih smeri, ki jih ta stroka ubira. V spomladanskem ciklusu pa pričakujemo tudi pogovor o tem, kakšne dokaze o tem delovanju so zbrale nevrološke stroke, predvsem nevrofiziologija in nevropsihologija in s tem dodatno utemeljili identiteto in veljavo glasbene terapije. Najprej pa se bomo ozrli k začetkom: nevropediater primarij Igor Mihael Ravnik je pred mikrofon povabil profesorja dr. Darka Breitenfelda, specialista nevropsihiatra, uglednega socialnega psihiatra alkohologa, ki je še aktivno vključen v delovanje klubov zdravljenih alkoholikov v Zagrebu; zgodovinarja medicine, ki so ga zanimale bolezni velikih glasbenih ustvarjalcev in pionirja muzikoterapije v tem delu Evrope. Vabljeni k poslušanju. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom pediatrom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: Od raziskav zgodnjega vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije in nevropsihologije glasbe, muzikoterapije, pediatrije in ustvarjalnosti. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili dan epilepsije, je Ivan Rektor, profesor nevrologije na Masarykovi univerzi v Brnu in je spodbudil raziskave o vplivu glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa (pri treh generacijah, ki so preživele holokavst). Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Prvi cikel oddaj B-AIR Zvočenja nastaja v sodelovanju s primarijem Igorjem M. Ravnikom, zdravnikom specialistom pediatrom, ki kot radijski gostitelj v dialogu s strokovnjaki predstavlja različne vsebine povezane z zvokom: Od raziskav zgodnjega vpliva glasbe na kognitivni, emocionalni razvoj in osebnost do nevrofiziologije in nevropsihologije glasbe, muzikoterapije, pediatrije in ustvarjalnosti. Prvi sogovornik v tednu, ko smo obeležili dan epilepsije, je Ivan Rektor, profesor nevrologije na Masarykovi univerzi v Brnu in je spodbudil raziskave o vplivu glasbe na epilepsijo in na možgane ter študije nevrobioloških markerjev v pogojih ekstremnega stresa (pri treh generacijah, ki so preživele holokavst). Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
