Iskanje podcastPlayer
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ars
Tokrat se bo primarij Igor Mihael Ravnik, dr. med. pogovarjal z glasbenim terapevtom gospodom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinjo prof .Vali Glavič Tretnjak. Gospod Poclen je v svoji karieri prešel pot od glasbenega pedagoga in glasbenega animatorja do glasbenega terapevta, dodatno specializiran je v šoli nebesedne glasbene terapije. Prikazal nam bo svoje bogato delovanje, v besedi in s posnetki, iz svojega dela na številnih področjih človekovih potreb od otroštva do pozne starosti, nekaj od tega tudi v Sloveniji.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Serija spletnih seminarjev od marca do maja 2021
V sklopu projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, izvajamo serijo spletnih seminarjev B-AIR LAB, ki potekajo vsak torek med 18.00 in 19.30 uro, od marca do maja 2021.
Cilj B-AIR LAB je povezati in spodbuditi izmenjavo znanja in informacij o vplivu zvoka na bivajoče – od embrionalne faze naprej in prispevati k novim povezovanjem (tudi mednarodnim), predvsem pa pridobiti pregled obstoječih znanj in jih sistematizirati za uporabo v praksi.
Udeležba na predavanjih je brezplačna. Potrebna je predhodna prijava. Prijavite se lahko TUKAJ.
Seminarji so v angleškem jeziku. Po koncu cikla bodo vsebine seminarjev predstavljene v radijski oddaji B-AIR Zvočenja.
PROGRAM
2. marec 2021, 18.00 – 19:30, predava dr. Anka Slana Ozimič
V predavanju Zvok in možgani bomo poskušali odgovoriti na vprašanje "Če v gozdu pade drevo in ni nikogar, ki bi ga slišal, ali ob tem nastane zvok?". Spoznali bomo, kaj zvok je in se sprehodili po poti nastanka zvočnega dražljaja ter procesiranju zvočnih informacij v ušesu in v možganih. Vprašali se bomo tudi, zakaj je zaznavanje glasbe bolj polno pri višjih jakostih, zakaj daljša izpostavljenost glasni glasbi vodi v izgubo sluha, kaj slišijo dojenčki in ali glas svoje mame res prepoznajo že v maternici.
9. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z glasbeno pedagoginjo in izvajalko Tomatis metode dr. Albinco Pesek in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti
Rdeča nit pogovora z dvema strokovnjakoma iz prakse bo o izobraževalnih in kliničnih implikacijah zvoka in glasbe. Predstavljena bo tudi Tomatis metoda.
16. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Habe
V predavanju bodo izpostavljene ključne značilnosti kognitivnega ter socialnoemocionalnega razvoja pri predšolskih otrocih.
23. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z urednico mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross.
Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem bo tekel pogovor z medijsko psihologinjo in urednico otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross.
30. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Zadnik
Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok.
Tematika bo osredotočena na razvoj slušnega zaznavanja in aktivnega poslušanja pri najmlajših. Namenjena bo zainteresiranim umetnikom, pedagogom, vzgojiteljem pri razmišljanju o vlogi obravnavnih dejavnikov pri oblikovanju glasbenih del za otroke kot nadaljnjem glasbenem razvoju.
Ključne besede: afektivno področje, slušno zaznavanje, učenje poslušanja, zgodnje otroštvo
6. april 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Zadnik v dialogu s Saro Smrekar in Alenko Podboj
Razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših bo predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembhnih odrasilih. Diskusija bo temeljila na izkušnjah strokovnjakov in bo namenjena umetnikom, izobraževalcem, praktikom in drugi zainteresirani publiki.
Ključne besede: Edgar Willems, poslušanje, slišanje, vrtec, zgodnje otroštvo
13. april 2021, 18.00 -19.30 - dr. Ana Čorić (Hrvaška) v intervjujih s strokovnjaki iz organizacije Music Together (program glasbene vzgoje za dojenčke in malčke)
V dialogu z Vido Manestar bomo govorili o programu glasbene in gibalne vzgoje Music Together, ki združuje znanja s področja glasbene vzgoje in razvojne psihologije. Program je namenjen otrokom od rojstva do 8. leta in njihovim staršem. Gre za enega prvih programov, ki razvijajo koncept zgodnjega učenja glasbe in poudarjajo pomen sodelovanja in vključevanja staršev kot vzornikov v ta proces. Pogovor je namenjen zainteresiranim zvočnim umetnikom in pedagogom, pa tudi staršem, ki želijo preživeti kvaliteten prosti čas s svojimi otroki.
20. april 2021, 18.00–19.30 - dr. Valnea Žauhar, dr. Sabina Vidulin, dr. Marlena Plavšič (Hrvaška), avtorice raziskovalne knjige Kognitivno-čustveno poslušanje glasbe v šoli (v potrjevanju)
Namen glasbenega poslušanja v šoli je oblikovati pogled učencev na kulturo in umetnost ter prispevati k njihovemu estetskemu izobraževanju. Hrvaške osnovne šole uporabljajo "standardni model", ki se osredotoča na kognitivno razsežnost. Da bi povečali pozornost, motivacijo, koncentracijo za poslušanje in sprejemanje umetniške glasbe, je predlagan kognitivno-čustveni pristop, ki povezuje glasbene in zunajglasbene vsebine v več modalitetah. Cilj raziskave je primerjati učinke kognitivno-čustvenega pristopa v primerjavi s standardnim pristopom k poučevanju glasbe na kognitivnih in čustvenih vidikih poslušanja glasbe. V raziskavi je sodelovalo 557 letnikov 5 dijakov iz 30 razredov. Poslušali so: Maškarado (suito iz Lermontove drame) Arama Hačaturjana, Wellingtonovo zmago, op. 91 Ludwiga van Beethovna, simfonično suito Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova in Pavano Gabriela Faureja ter odgovarjali na vprašanja, povezana s kognitivnimi in čustvenimi vidiki poslušanja glasbe. Petnajst učilnic je uporabilo standardni pristop, preostalih petnajst pa kognitivno-čustveni pristop. V kognitivnem vidiku se odzivi študentov v splošnem niso razlikovali. V čustvenem vidiku pa sta Šeherezada in Pavana ob uporabi kognitivno-čustvenega pristopa vnela nekoliko intenzivnejša dominantna čustva.
11. maj 2021, 18.00-19.30 – dr. Ana Čorić (Hrvaška), A/r/tografija kot metoda razvoja umetniškega gradiva za otroke
A/r/tografija je umetnostna in izobraževalna raziskovalna praksa, ki temelji na dinamični interakciji med več identitetami raziskovalca. Kot umetnik, raziskovalec in učitelj, a/r/tographer presega formalno izobrazbo v iskanju svojega izobraževalnega poslanstva znotraj skupnosti. V tem predavanju bo predstavljenih več primerov interdisciplinarnih a/r/tografskih raziskav. Poudarek bo na razvoju umetniškega gradiva za otroke, kot vabilo zainteresiranim umetnikom, učiteljem in raziskovalcem, da razmišljajo ob pomoči umetniškega ustvarjanja, raziskovanja, poučevanja in izkustvenega učenja kot prispevka k strokovni rasti.
18. maj 2021, 18.00 – 19.30 – radijska igra za otroke: opus Biserke Vučković
Zvočno potovanje skozi opus Biserke Vučković, avtorice, ki je radijsko igro za otroke premišljevala skozi perspektivo otrok in tako izzvala do tedaj veljavna pravila žanra.
Saška Rakef Perko
Tokrat se bo primarij Igor Mihael Ravnik, dr. med. pogovarjal z glasbenim terapevtom gospodom Giuseppom Pinom Poclenom in njegovo asistentko v glasbeno terapevtskih delavnicah, ki jih vodi pri nas, nevropsihologinjo prof .Vali Glavič Tretnjak. Gospod Poclen je v svoji karieri prešel pot od glasbenega pedagoga in glasbenega animatorja do glasbenega terapevta, dodatno specializiran je v šoli nebesedne glasbene terapije. Prikazal nam bo svoje bogato delovanje, v besedi in s posnetki, iz svojega dela na številnih področjih človekovih potreb od otroštva do pozne starosti, nekaj od tega tudi v Sloveniji.
Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio
Serija spletnih seminarjev od marca do maja 2021
V sklopu projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, izvajamo serijo spletnih seminarjev B-AIR LAB, ki potekajo vsak torek med 18.00 in 19.30 uro, od marca do maja 2021.
Cilj B-AIR LAB je povezati in spodbuditi izmenjavo znanja in informacij o vplivu zvoka na bivajoče – od embrionalne faze naprej in prispevati k novim povezovanjem (tudi mednarodnim), predvsem pa pridobiti pregled obstoječih znanj in jih sistematizirati za uporabo v praksi.
Udeležba na predavanjih je brezplačna. Potrebna je predhodna prijava. Prijavite se lahko TUKAJ.
Seminarji so v angleškem jeziku. Po koncu cikla bodo vsebine seminarjev predstavljene v radijski oddaji B-AIR Zvočenja.
PROGRAM
2. marec 2021, 18.00 – 19:30, predava dr. Anka Slana Ozimič
V predavanju Zvok in možgani bomo poskušali odgovoriti na vprašanje "Če v gozdu pade drevo in ni nikogar, ki bi ga slišal, ali ob tem nastane zvok?". Spoznali bomo, kaj zvok je in se sprehodili po poti nastanka zvočnega dražljaja ter procesiranju zvočnih informacij v ušesu in v možganih. Vprašali se bomo tudi, zakaj je zaznavanje glasbe bolj polno pri višjih jakostih, zakaj daljša izpostavljenost glasni glasbi vodi v izgubo sluha, kaj slišijo dojenčki in ali glas svoje mame res prepoznajo že v maternici.
9. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z glasbeno pedagoginjo in izvajalko Tomatis metode dr. Albinco Pesek in prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, predstojnikom katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti
Rdeča nit pogovora z dvema strokovnjakoma iz prakse bo o izobraževalnih in kliničnih implikacijah zvoka in glasbe. Predstavljena bo tudi Tomatis metoda.
16. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Habe
V predavanju bodo izpostavljene ključne značilnosti kognitivnega ter socialnoemocionalnega razvoja pri predšolskih otrocih.
23. marec 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Habe v dialogu z urednico mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross.
Pri oblikovanju umetniškega programa za določene starostne skupine otrok je potrebno imeti v mislih njihove razvojne značilnosti. Kako razmišljajo, kako dolgo uspejo obdržati pozornost in kaj pritegne njihovo pozornost, katere vsebine jih zanimajo - o tem bo tekel pogovor z medijsko psihologinjo in urednico otroškega in mladinskega programa RTV Slovenija mag. Martino Peštaj in vodjo umetniškega programa Lutkovnega gledališča Ljubljana Ajdo Ross.
30. marec 2021, 18.00 – 19.30, predava dr. Katarina Zadnik
Slišanje je fiziološki proces in je prvi pogoj za poslušanje, medtem ko je poslušanje psihična dejavnost, veščina, ki se jo je potrebno naučiti. V zgodnjem otroštvu otrok zaznava in se uči o zvočnem/glasbenem okolju skozi svojo lastno aktivnost na temelju senzornih in motoričnih procesov ter pozitivne čustvene naravnanosti. Pomembno vlogo v tem procesu ima odrasla oseba, na katero je otrok čustveno navezan, in ki načrtuje spodbudno zvočno/glasbeno okolje. Načrtovana poslušalska dejavnost, ki jo sistematično usmerja za otroka pomembna odrasla oseba, spodbuja razvoj aktivnega poslušanja. Tako začnemo razvijati veščino slušne senzibilnosti in pozornosti na zvok.
Tematika bo osredotočena na razvoj slušnega zaznavanja in aktivnega poslušanja pri najmlajših. Namenjena bo zainteresiranim umetnikom, pedagogom, vzgojiteljem pri razmišljanju o vlogi obravnavnih dejavnikov pri oblikovanju glasbenih del za otroke kot nadaljnjem glasbenem razvoju.
Ključne besede: afektivno področje, slušno zaznavanje, učenje poslušanja, zgodnje otroštvo
6. april 2021, 18.00 – 19.30, dr. Katarina Zadnik v dialogu s Saro Smrekar in Alenko Podboj
Razvoj slišanja in poslušanja pri najmlajših bo predstavljen z vidikov javnoveljavnega programa v slovenskem vrtcu in mednarodno uveljavljenega pedagoškega koncepta Edgar Willems. Poslušanje glasbe je ena izmed sestavnih dejavnosti v učnih načrtih v obeh konceptih. Z vabljenimi eksperti bomo osvetlili izvedbene plati obravnavanih programov in pri tem izpostavili razvojni vidik poslušanja pri 3- in 4-letnikih. Osredotočili se bomo na različne pristope učenja poslušanja glasbe v povezavi z otrokovim čustvenim razpoloženjem in dejavnikom pomembhnih odrasilih. Diskusija bo temeljila na izkušnjah strokovnjakov in bo namenjena umetnikom, izobraževalcem, praktikom in drugi zainteresirani publiki.
Ključne besede: Edgar Willems, poslušanje, slišanje, vrtec, zgodnje otroštvo
13. april 2021, 18.00 -19.30 - dr. Ana Čorić (Hrvaška) v intervjujih s strokovnjaki iz organizacije Music Together (program glasbene vzgoje za dojenčke in malčke)
V dialogu z Vido Manestar bomo govorili o programu glasbene in gibalne vzgoje Music Together, ki združuje znanja s področja glasbene vzgoje in razvojne psihologije. Program je namenjen otrokom od rojstva do 8. leta in njihovim staršem. Gre za enega prvih programov, ki razvijajo koncept zgodnjega učenja glasbe in poudarjajo pomen sodelovanja in vključevanja staršev kot vzornikov v ta proces. Pogovor je namenjen zainteresiranim zvočnim umetnikom in pedagogom, pa tudi staršem, ki želijo preživeti kvaliteten prosti čas s svojimi otroki.
20. april 2021, 18.00–19.30 - dr. Valnea Žauhar, dr. Sabina Vidulin, dr. Marlena Plavšič (Hrvaška), avtorice raziskovalne knjige Kognitivno-čustveno poslušanje glasbe v šoli (v potrjevanju)
Namen glasbenega poslušanja v šoli je oblikovati pogled učencev na kulturo in umetnost ter prispevati k njihovemu estetskemu izobraževanju. Hrvaške osnovne šole uporabljajo "standardni model", ki se osredotoča na kognitivno razsežnost. Da bi povečali pozornost, motivacijo, koncentracijo za poslušanje in sprejemanje umetniške glasbe, je predlagan kognitivno-čustveni pristop, ki povezuje glasbene in zunajglasbene vsebine v več modalitetah. Cilj raziskave je primerjati učinke kognitivno-čustvenega pristopa v primerjavi s standardnim pristopom k poučevanju glasbe na kognitivnih in čustvenih vidikih poslušanja glasbe. V raziskavi je sodelovalo 557 letnikov 5 dijakov iz 30 razredov. Poslušali so: Maškarado (suito iz Lermontove drame) Arama Hačaturjana, Wellingtonovo zmago, op. 91 Ludwiga van Beethovna, simfonično suito Šeherezada, op. 35 Nikolaja Rimskega-Korsakova in Pavano Gabriela Faureja ter odgovarjali na vprašanja, povezana s kognitivnimi in čustvenimi vidiki poslušanja glasbe. Petnajst učilnic je uporabilo standardni pristop, preostalih petnajst pa kognitivno-čustveni pristop. V kognitivnem vidiku se odzivi študentov v splošnem niso razlikovali. V čustvenem vidiku pa sta Šeherezada in Pavana ob uporabi kognitivno-čustvenega pristopa vnela nekoliko intenzivnejša dominantna čustva.
11. maj 2021, 18.00-19.30 – dr. Ana Čorić (Hrvaška), A/r/tografija kot metoda razvoja umetniškega gradiva za otroke
A/r/tografija je umetnostna in izobraževalna raziskovalna praksa, ki temelji na dinamični interakciji med več identitetami raziskovalca. Kot umetnik, raziskovalec in učitelj, a/r/tographer presega formalno izobrazbo v iskanju svojega izobraževalnega poslanstva znotraj skupnosti. V tem predavanju bo predstavljenih več primerov interdisciplinarnih a/r/tografskih raziskav. Poudarek bo na razvoju umetniškega gradiva za otroke, kot vabilo zainteresiranim umetnikom, učiteljem in raziskovalcem, da razmišljajo ob pomoči umetniškega ustvarjanja, raziskovanja, poučevanja in izkustvenega učenja kot prispevka k strokovni rasti.
18. maj 2021, 18.00 – 19.30 – radijska igra za otroke: opus Biserke Vučković
Zvočno potovanje skozi opus Biserke Vučković, avtorice, ki je radijsko igro za otroke premišljevala skozi perspektivo otrok in tako izzvala do tedaj veljavna pravila žanra.
Saška Rakef Perko
Vse epizode