Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine

Raziskujte ugriznimo-znanost

Črevesna mikrobiota

11. 8. 2022

Človeško telo vsebuje poleg svojih lastnih celic še več kot 100 trilijonov mikroorganizmov. Večina teh je v našem črevesju. Raziskave kažejo, da so z mikrobioto našega črevesja povezane številne bolezni. Raziskujejo tudi njen pomen pri covidu 19. V klinični študiji naj bi se izkazalo, da črevesna mikroflora pri akutnih bolnikih s covidom ni bila normalna. Kako bi lahko odkrili, h katerim boleznim smo morda bolj nagnjeni, in jih še pravočasno preprečili? Ena od možnosti je presejalni test črevesnega mikrobioma.

Udomačevanje rastlin

28. 7. 2022

Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?

Z vetrom okoli sveta

21. 7. 2022

Veter vsako leto nekajkrat nad Evropo prinese pesek iz nekaj tisoč kilometrov oddaljene Sahare. To zaznajo sateliti in iz teh podatkov lahko raziskovalci izračunajo hitrost vetra. Geologi pa proučujejo, kaj se dogaja tam, kjer pesek odnaša, in tam, kamor se odlaga. Z vetrom po svetu potujejo tudi pajki. Zato uporabljajo svojo svilo, najnovejše ugotovitve pa kažejo tudi na to, da znajo z nogami drseti po površini vode. Pred približno tremi leti je v nevihti pri Savudriji odneslo deskarja. Kaj je imelo večji vpliv na to, kam ga je odneslo: morski tokovi ali veter?

Varnost morske hrane: Fizikalne uganke Olje in voda

30. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Varnost morske hrane

30. 6. 2022

Brancin je morska riba, ki živi tudi v našem morju. Meso brancina je mehko in odličnega okusa. Znanstveniki znajo o njem povedati še več. Z analizami lahko ugotovijo, ali je bil gojen ali je žível prosto in tudi, kje. Tudi če ga ne bi videli v celoti, bi lahko z analizo DNK-ja ugotovili, da gre za brancina. Strokovnjaki tako skrbijo, da je morska hrana varna. Morska hrana ima pomembno vlogo v zdravi prehrani, saj je odličen vir beljakovin, vitaminov A in D, različnih mineralov in maščobnih kislin omega-3. Po priporočilih naj bi jo uživali vsaj dvakrat na teden.

Varnost morske hrane: Školjke

30. 6. 2022

Pri morski hrani so za nas najnevarnejši naravni biotoksini, ki jih proizvajajo nekatere vrste morskih alg in se nalagajo v morskih organizmih, predvsem v školjkah. Zaradi povečanih vsebnosti biotoksinov v vodi morajo večkrat prepovedati prodajo školjk tudi iz školjčišč v slovenskem morju.

Varnost morske hrane: Živo srebro

30. 6. 2022

V Tržaškem zalivu je zaradi 500-letnega delovanja rudnika živega srebra v Idriji veliko živega srebra. Ga vsebujejo tudi ribe s tega območja?

Varnost morske hrane: Analiza kakovosti morske hrane

30. 6. 2022

Da bi izboljšali varnost potrošnikov na področju morske hrane, so pri Evropski komisiji med letoma 2013 in 2017 izvedli projekt, v katerem so med drugim preučevali, katera onesnaževala vplivajo na kakovost morske hrane in koliko.

Urbano kmetijstvo

24. 6. 2022

Če imate na balkonu posajeno baziliko, meto in nekaj paradižnika, že spadate med 800 milijonov ljudi po svetu, ki se ukvarjajo z urbanim kmetijstvom. To prispeva od 15 do 20 % hrane na svetu. V tujini, še posebno na Japonskem, pa že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, v več nivojih in pogosto brez zemlje. Tako kmetijstvo porabi malo prostora in vode in ne zahteva uporabe pesticidov, porabi pa veliko elektrike. Kakšna pa je razlika med solato, vzgojeno v takih razmerah, in tisto na njivi? Koliko zelenjave pa bi lahko pridelali v studiu, v katerem snemamo našo oddajo?

Urbano kmetijstvo: Matematična uganka Lupljenje krompirja

23. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Urbano kmetijstvo: Odpadne vode

23. 6. 2022

Kmetijstvo je ogromen porabnik naravnih virov. Za proizvodnjo kilograma pšenice, porabimo približno 1500 litrov vode, za kilogram paradižnika pa nekaj več kot 200 litrov. Eden izmed ciljev urbanega kmetijstva je tudi trajnostni razvoj mest in skrbno ravnanje z viri. Bi lahko za zalivanje zelenjave uporabili prečiščeno odpadno vodo? In kdaj je dovolj čista?

Urbano kmetijstvo: Kakovost zemlje v mestih

23. 6. 2022

Če zelenjavo gojimo v notranjosti ali na strehah, lahko bolj nadzorujemo, v kakšnih razmerah raste in kako kakovostna je zemlja. Drugače pa je, če zelenjavo pridelujemo na vrtičkih v mestu. Kako kakovostna je zemlja na teh vrtičkih, kako velika težava so onesnažen zrak in izpušni plini iz avtomobilov?

Urbano kmetijstvo: Urbani vrt na strehi gimnazije

23. 6. 2022

Opuščene stavbe, industrijske hale in garaže niso edini prostor, ki bi ga lahko v mestu izkoristili za urbano kmetijstvo. Na strehi Gimnazije Jožeta Plečnika v središču Ljubljane že 7 let uspeva urbani vrt, za katerega skrbijo dijaki in profesorji.

Urbano kmetijstvo: Vertikalno kmetijstvo

23. 6. 2022

V mestih lahko rastline gojimo tradicionalno ali pa na popolnoma nov način. Predvsem v tujini že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, zložene v nivojih in pogosto zunaj zemlje.

Varno kopanje

16. 6. 2022

Prepričani smo, da je kopanje v urejenih kopališčih varno oziroma zdravju neškodljivo. Pa je res tako? V bazen na koži prinesemo številne mikroorganizme in različna kozmetična sredstva. Vse to v bazenski vodi reagira s klorom, tako da nastanejo številne, tudi nevarne spojine. Kakšne so te snovi in kako lahko vplivajo na naše zdravje? Kako lahko dezinficiramo vodo, ne da bi pri tem nastali škodljivi produkti?

Varno kopanje: Fizikalna uganka Suh prst v vodi

16. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Varno kopanje: Preverjanje kakovosti voda v kopališčih

16. 6. 2022

Ne glede na metodo čiščenja naj bi bile bazenske vode varne za kopanje. Za njihovo ustreznost skrbi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki redno preverja kakovost vode pri upravljavcih kopališč in lastnikih bazenov, ki so del turistične dejavnosti.

Varno kopanje: Dezinfekcija

16. 6. 2022

Klor v bazenih ima torej poleg prednosti tudi slabosti. Za čiščenja vode v bazenih imamo na voljo še druge tehnike. Nekoč so že uporabljali ozon, ki prihaja v zadnjih letih spet v ospredje. Pojavljajo pa se tudi naprednejše tehnike, kot je na primer kavitacija.

Varno kopanje: Kreme za sončenje in klor

16. 6. 2022

Koža, lasje, izločki in človeški mikroorganizmi pa niso edine nečistoče, ki jih prinesemo v bazen. Mednje spadajo tudi kozmetični pripravki, na primer sončne kreme. Te vsebujejo različne snovi, ki nas ščitijo pred sončnimi žarki, v stiku s klorom pa se razgradijo na številne snovi in nekatere med njimi so zdravju škodljive.

Varno kopanje: Mikroorganizmi na koži

16. 6. 2022

Površina kože pri odraslem človeku znaša približno 2 m2, na njej pa imamo okoli 1,5 bilijonov različnih mikroorganizmov, bakterije, viruse in glive.

Biološka starost: Matematična uganka Leta

9. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Biološka starost

9. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Biološka starost: Starost mišic

9. 6. 2022

Zaradi fizioloških procesov pride s staranjem tudi do upada mišične mase in s tem mišične moči ter sposobnosti ravnotežja in koordinacije. Kako se stare mišice razlikujejo od mladih? In kaj je tisto, kar vpliva na staranje mišic?

Biološka starost: Metilacija

9. 6. 2022

Kljub številnim raziskavam znanstvenikom še ni uspelo natančno določiti označevalcev za merjenje biološke starosti posameznika. Ena najnatančnejših naj bi bila notranja epigenetska ura v celicah.

Biološka starost: Pomladitev

9. 6. 2022

V Sloveniji se, tako kot drugod v razvitem svetu, občutno povečuje število starostnikov. Življenjska doba se podaljšuje predvsem po zaslugi sodobne medicine, ki vse uspešneje preprečuje oziroma zdravi različne bolezni. Pa to še ni dovolj. Znanost že nekaj časa raziskuje tudi, kako bi lahko staranje upočasnili ali celo preprečili. Tako so znanstveniki iz Cambridgea pred kratkim objavili izsledke raziskave, v kateri so za kar 30 let pomladili kožne celice 53-letnice.

Mikroplastika v našem telesu: Matematična uganka Sto udeležencev nagradne igre

2. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Mikroplastika v našem telesu: Mikroplastika v vodi

2. 6. 2022

Letos objavljena raziskava Univerze v Tel Avivu ugotavlja, da mikroplastika v vodnem okolju veže nase obstojna organska onesnaževala – to so težko razgradljive in strupene kemikalije, ki jih najdemo v okolju, na primer ostanki pesticidov ali zdravil. S tem se njihova toksičnost poveča za kar 10-krat. In to ima lahko posledice za naše zdravje.

Mikroplastika v našem telesu: Raziskave na Biotehniški fakulteti UL

2. 6. 2022

Proučevanje vpliva mikro- in nanoplastike na ljudi je kompleksno. Na enoceličnih organizmih proučujejo, ali lahko mikroplastika prehaja skozi celične pregrade, hkrati pa se ukvarjajo tudi s tem, kako čim bolje pripraviti vzorce za analizo, da bodo rezultati zanesljivi.

Mikroplastika v našem telesu: Mikroplastika v krvi

2. 6. 2022

Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti. Marca letos pa so nizozemski raziskovalci objavili raziskavo, s katero so dokazali delce mikroplastike v človeški krvi. V začetku aprila pa so bili objavljeni izsledki še ene raziskave, po katerih so mikroplastiko odkrili tudi globoko v pljučih živih ljudi.

Vode iz ledenikov: Fizikalna uganka Led v olju

26. 5. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Vode iz ledenikov

26. 5. 2022

Triglavski ledenik je leta 1897 obsegal 400.000 m2. Do leta 2016 se je zmanjšal na 10.000 m2. Naš ledenik ni izjema, vsi ledeniki po svetu se krčijo. Ledeniki pokrivajo približno 10 % zemeljske površine. 99 % jih je na polarnih območjih, vendar je ledenike mogoče najti v gorskih verigah na vseh celinah, razen v Avstraliji. Ledeniki so največji zbiralniki sladke vode na Zemlji. Ko se poleti in jeseni talijo, v najbolj sušnem obdobju z vodo preskrbujejo vodonosnike v dolinah. Slovenski znanstveniki so raziskali, kam odteka voda s Triglavskega ledenika. Kaj pomeni krčenje ledenikov po svetu za pretoke rek in preskrbo s pitno vodo?

Prispevek: Glinščica

26. 5. 2022

Vode iz ledenikov: Vodni tokovi so zelo občutljivi za vse spremembe v okolju. Manjša ko je reka, večji je vpliv teh sprememb. Veliko raziskav, ki bi nedvoumno povezale zmanjšan pretok rek in spremembe njihove čistosti in življenja v njih, ni. Ena redkih daljših raziskav pri nas je raziskava potoka Glinščice. Glinščica izvira in teče daleč stran od našega ledenika, vendar rezultati raziskave veljajo za vse vodotoke.

Vode iz ledenikov: Ledenik Tsanfleuron

26. 5. 2022

Podatke tako o velikosti ledenikov in pretokih voda pa imajo nemški raziskovalce ledenika Tsanfleuron. Zato lahko tudi analizirajo neposreden vpliv krčenja ledenikov na upadanje pretoka rek.

Vode iz ledenikov: Sledenje vodam iz Triglavskega ledenika

26. 5. 2022

Kam teče voda s Triglavskega ledenika, so na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in Inštitutu za raziskovanje Krasa ugotavljali že leta 1964. Ker se je ledenik od takrat skrčil, metodologija meritev pa izboljšala, so lani raziskavo ponovili.

Ogljikovi hidrati: škodljivi ali koristni?: Fizikalna uganka Vino in voda

19. 5. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Ogljikovi hidrati: škodljivi ali koristni?: Stabilizacija vitaminov z ogljikovimi hidrati

19. 5. 2022

Ogljikovi hidrati niso le za prehrano, ampak raziskujejo tudi njihovo uporabo kot pomožna sredstva v prehranskih dopolnilih. Na Biotehniški fakulteti razvijajo načine, kako kar najbolje obdržati lastnosti prehranskih dopolnil, in pri tem za matrico uporabljajo sestavljene ogljikove hidrate.

Ogljikovi hidrati: škodljivi ali koristni?: Vlaknine

19. 5. 2022

Med sestavljene ogljikove hidrate spadajo tudi prehranske vlaknine. Naš organizem jih ne more prebaviti in ne zagotavljajo nam nobene energije, so pa za naše telo vseeno zelo pomembne.

Ogljikovi hidrati: škodljivi ali koristni?: Prehrana športnikov in bolnikov

19. 5. 2022

Športniki za svoje delovanje potrebujejo veliko energije, da lahko dosegajo rezultate, višje od povprečnih človekovih zmogljivosti. Prav zato je pomembno, da na pravi način uravnotežijo svojo prehrano. Prehrana pa je posebno pomembna tudi pri bolnikih.

Mikroplastika v našem telesu

2. 6. 2022

Mikro- in nanoplastika je povsod okoli nas. Našli so jo v najbolj odročnih krajih sveta, v živalih, sadju, zelenjavi, pitni vodi. Zato ne preseneča, da je tudi v človeškem telesu. Raziskovalci so že pred časom odkrili mikroplastiko v človeškem blatu in placenti, pred kratkim pa so jo prvič odkrili tudi globoko v pljučih in krvi. Ena izmed raziskav je pokazala, da vsak teden zaužijemo kar 5 g plastike, kar je enako, kot če bi pojedli bančno kartico. Kakšen je vpliv mikro- in nanoplastike na človeka?

Kibernetska varnost: Matematična uganka Geslo

12. 5. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Kibernetska varnost: Kvantna komunikacija

12. 5. 2022

Želja po ohranjanju varnosti in skrivnosti v času, ko je prisluškovanje tako vseprisotno in vseobsegajoče, je velika. Zato vsi laboratoriji na svetu, ki dajo kaj nase, raziskujejo možnosti vzpostavitve kvantnih komunikacijskih sistemov. Kvantna komunikacija namreč velja za eno najbolj varnih.

Kibernetska varnost: Zlonamerni programi

12. 5. 2022

Poznamo računalniški črv, računalniški virus, trojanskega konja, bota… Okužbe z zlonamernimi programi so najbolj razširjena spletna tveganja. Najprej so bili uporabljeni za dokazovanje nepredvidenih poti do računalnika, danes pa se je razvoj zlonamerne opreme razvil v pravo industrijo.

Zdravljenje s svetlobo: Fizikalna uganka Laserska svetloba

5. 5. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Zdravljenje s svetlobo: Tehnologije LED

5. 5. 2022

Valovne dolžine svetlobe poskušajo reproducirati z uporabo različnih tehnologij. Ena takih so nizkofrekvenčni ali LLLT-laserji, ki sevajo koherentno svetlobo in svetlobo, ki jo pridobivajo iz LED diod.

Zdravljenje s svetlobo: Fotobiomodulacija semenčic

5. 5. 2022

Ker svetloba celice napolni z energijo, so na Kliničnem oddelku za reproduktivno medicino Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani izvedli raziskavo o vplivu fotobiomodulacije na moške spolne celice – semenčice.

Zdravljenje s svetlobo: Kronične rane

5. 5. 2022

Eden od primerov uporabe svetlobeje podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala.

Recikliranje kompozitnih materialov: Fizikalna uganka Tehtanje na različnih podlagah

28. 4. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Recikliranje kompozitnih materialov

28. 4. 2022

Na svetu je okoli 340.000 vetrnic za pridobivanje električne energije, njihovo število pa hitro narašča. Vetrnice oziroma njihova krila morajo prenesti velike obremenitve, različne temperature, vlago in sušo, zato so zgrajena iz kompozitnega materiala. Doba trajanja vetrnic je približno 20 let. Kaj pa lahko z njimi naredimo, potem ko jih zamenjajo? Po svetu samo v tem trenutku po cestah vozi milijarda 500 milijonov avtomobilov, veliko večje pa je število vseh proizvedenih avtomobilov. Vsak od njih ima vsaj štiri gume, ki morajo ostati čim bolj nespremenjene v različnih vremenskih razmerah, oprijemati se morajo cestišča in se kar se da malo obrabljati. Zato so tudi gume narejene iz kompozitnega materiala. Kaj lahko naredimo z njimi, potem ko se obrabijo? Tako vetrnice kot gume je težko reciklirati, ni pa nemogoče.

Recikliranje kompozitnih materialov: Piroliza

28. 4. 2022

Piroliza je kemijski postopek termične razgradnje trdnih snovi z uporabo visoke temperature brez prisotnosti kisika. Ker ni kisika, snov ne zgori, ampak se razgradi. Piroliza je primerna za odpadke, ki vsebujejo polimere, med katere spadajo tudi lopatice vetrnic in avtomobilske gume.

Recikliranje kompozitnih materialov: Kemijsko recikliranje

28. 4. 2022

Druga možnost recikliranja kompozitnih materialov je kemijsko recikliranje. Pokazali bomo primer recikliranja kompozitnega materiala, ki se uporablja v avtomobilski in letalski industriji.