Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dolgoročne posledice vrhunskega športa so lahko tudi prikrite. Nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič je prvi Slovenec, ki je leta 2010 zmagal na prestižni enotedenski dirki po Dofineji. V bogati športni karieri je dosegel številne uspehe. Pravi, da je bil odvisen od kolesa. 17 let se je boril celo z bulimijo. Motenj hranjenja je po njegovem mnenju v profesionalnem kolesarstvu veliko več, kot kaže statistika. To pušča posledice na telesnem in tudi duševnem zdravju.
Dolgoročne posledice vrhunskega športa so lahko tudi prikrite. Nekdanji profesionalni kolesar Jani Brajkovič je prvi Slovenec, ki je leta 2010 zmagal na prestižni enotedenski dirki po Dofineji. V bogati športni karieri je dosegel številne uspehe. Pravi, da je bil odvisen od kolesa. 17 let se je boril celo z bulimijo. Motenj hranjenja je po njegovem mnenju v profesionalnem kolesarstvu veliko več, kot kaže statistika. To pušča posledice na telesnem in tudi duševnem zdravju.
Raziskovalci Univerze v Glasgowu so leta 2019 v ugledni znanstveni reviji New England Journal of Medicine objavili izsledke raziskave, v kateri so pokazali, da nekdanji škotski profesionalni nogometaši, predvsem branilci, kar 5x pogósteje umrejo zaradi demence Alzheimerjevega tipa kot splošna populacija. Da imajo nogometaši povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, je lani potrdila tudi raziskava švedskega Karolinskega inštituta.
Raziskovalci Univerze v Glasgowu so leta 2019 v ugledni znanstveni reviji New England Journal of Medicine objavili izsledke raziskave, v kateri so pokazali, da nekdanji škotski profesionalni nogometaši, predvsem branilci, kar 5x pogósteje umrejo zaradi demence Alzheimerjevega tipa kot splošna populacija. Da imajo nogometaši povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, je lani potrdila tudi raziskava švedskega Karolinskega inštituta.
Vrhunski šport ponuja obilico veselja športnikom in njihovim navijačem. Ob zmagah so poplačani vsi napori, poškodbe in bolečine, ki jih doživljajo vrhunski športniki. A to ni vse, kar se jim lahko zgodi. Nogometaši in boksarji imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot je demenca. Pri športih, pri katerih je zaželena nizka telesna teža, je pogost sindrom relativnega energijskega pomanjkanja. Podhranjenost poruši tudi imunski sistem in športniki imajo lahko ponavljajoče se virusne okužbe. Kje je meja med zdravim športom in zlorabo?
Vrhunski šport ponuja obilico veselja športnikom in njihovim navijačem. Ob zmagah so poplačani vsi napori, poškodbe in bolečine, ki jih doživljajo vrhunski športniki. A to ni vse, kar se jim lahko zgodi. Nogometaši in boksarji imajo povečano tveganje za razvoj nekaterih nevrodegenerativnih bolezni, kot je demenca. Pri športih, pri katerih je zaželena nizka telesna teža, je pogost sindrom relativnega energijskega pomanjkanja. Podhranjenost poruši tudi imunski sistem in športniki imajo lahko ponavljajoče se virusne okužbe. Kje je meja med zdravim športom in zlorabo?
V mladosti se nam razvija pljučna kapaciteta. Večina športov nanjo nima večjega vpliva, izjemi sta lahko plavanje in veslanje. V mirovanju normalno vdihnemo približno 5 litrov zraka na minuto, ob naporu do 170 litrov na minuto. Vrhunski plavalci in veslači pa vdihnejo tudi do 200 litrov zraka v minuti. Pljuča so le redko omejevalni dejavnik pri športnikih, če le niso poškodovana ali bolna.
V mladosti se nam razvija pljučna kapaciteta. Večina športov nanjo nima večjega vpliva, izjemi sta lahko plavanje in veslanje. V mirovanju normalno vdihnemo približno 5 litrov zraka na minuto, ob naporu do 170 litrov na minuto. Vrhunski plavalci in veslači pa vdihnejo tudi do 200 litrov zraka v minuti. Pljuča so le redko omejevalni dejavnik pri športnikih, če le niso poškodovana ali bolna.
Podhranjenost poruši imunski sistem. Težave se lahko pokažejo kot ponavljajoče se virusne okužbe. Ena takšnih je infekcíjska mononukleoza, s katero se več kot 90 % svetovnega prebivalstva okuži večinoma v otroštvu. Medtem ko večina ljudi to bolezen preboli brez zaplétov, včasih tudi brez diagnoze, pa je lahko to ena izmed najtežjih preizkušenj za vrhunske igralke in igralce tenisa.
Podhranjenost poruši imunski sistem. Težave se lahko pokažejo kot ponavljajoče se virusne okužbe. Ena takšnih je infekcíjska mononukleoza, s katero se več kot 90 % svetovnega prebivalstva okuži večinoma v otroštvu. Medtem ko večina ljudi to bolezen preboli brez zaplétov, včasih tudi brez diagnoze, pa je lahko to ena izmed najtežjih preizkušenj za vrhunske igralke in igralce tenisa.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Videti je kot meso, ima vonj in celo okus mesa. Pa vendar ni meso. V slovenskem podjetju so razvili rastlinski nadomestek mesa. Kako jim je to uspelo? Na svetu vsako leto pojemo 360 milijonov ton mesa, v Sloveniji v povprečju 87 kilogramov na prebivalca. Strokovnjaki opozarjajo, da je meso v prehrani pomembno, a bi ga morali pojesti manj – tudi zaradi okolja. Poleg nadomestkov iz rastlin je alternativa tudi meso iz laboratorija. Razvija ga več kot 150 laboratorijev po svetu, med njimi slovenski. Kako poteka tako gojenje mesa in kako dolgo traja, da iz ene same celice dobimo zrezek? Ali pri proizvodnji laboratorijskega mesa nastane manj toplogrednih plinov kot pri živinoreji?
Videti je kot meso, ima vonj in celo okus mesa. Pa vendar ni meso. V slovenskem podjetju so razvili rastlinski nadomestek mesa. Kako jim je to uspelo? Na svetu vsako leto pojemo 360 milijonov ton mesa, v Sloveniji v povprečju 87 kilogramov na prebivalca. Strokovnjaki opozarjajo, da je meso v prehrani pomembno, a bi ga morali pojesti manj – tudi zaradi okolja. Poleg nadomestkov iz rastlin je alternativa tudi meso iz laboratorija. Razvija ga več kot 150 laboratorijev po svetu, med njimi slovenski. Kako poteka tako gojenje mesa in kako dolgo traja, da iz ene same celice dobimo zrezek? Ali pri proizvodnji laboratorijskega mesa nastane manj toplogrednih plinov kot pri živinoreji?
Izraelsko živilsko tehnološko podjetje je s 3D-tiskalnikom natisnilo prvi ribji file, pripravljen za kuhanje. Uporabili so živalske celice, vzgojene v laboratoriju.
Izraelsko živilsko tehnološko podjetje je s 3D-tiskalnikom natisnilo prvi ribji file, pripravljen za kuhanje. Uporabili so živalske celice, vzgojene v laboratoriju.
Meso pa bi lahko gojili tudi v laboratoriju. Leta 2013 so v Londonu predstavili prvi burger iz govejega mesa, ki so ga vzgojili v laboratoriju. Več kot desetletje pozneje je gojenje mesa razvijajoča se industrija.
Meso pa bi lahko gojili tudi v laboratoriju. Leta 2013 so v Londonu predstavili prvi burger iz govejega mesa, ki so ga vzgojili v laboratoriju. Več kot desetletje pozneje je gojenje mesa razvijajoča se industrija.
Kako iz sojine moke naredijo nadomestek mesa, ki ima okus in strukturo pravega mesa.
Kako iz sojine moke naredijo nadomestek mesa, ki ima okus in strukturo pravega mesa.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju ali stiku dveh površin v gibanju. Osrednjo vlogo ima denimo pri krlingu. Dobre klasične mehanske ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Zaradi njega izgubimo 20 odstotkov vse energije. Kako bi ga lahko zmanjšali? S tem se ukvarjajo tribologi. Ti poleg vseh lastnosti, ki vplivajo na trenje, raziskujejo in razvijajo različna maziva, da bi zmanjšali trenje. Za zmanjšanje trenja v urnem mehanizmu uporabljamo do 50 različnih vrst maziv. Med najzahtevnejšimi je uporaba maziv v formuli 1. Z boljšimi mazivi bi lahko dosegli manjše trenje, zanesljivejše delovanje in daljšo dobo trajanja vozil, predvsem pa večje hitrosti.
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju ali stiku dveh površin v gibanju. Osrednjo vlogo ima denimo pri krlingu. Dobre klasične mehanske ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Zaradi njega izgubimo 20 odstotkov vse energije. Kako bi ga lahko zmanjšali? S tem se ukvarjajo tribologi. Ti poleg vseh lastnosti, ki vplivajo na trenje, raziskujejo in razvijajo različna maziva, da bi zmanjšali trenje. Za zmanjšanje trenja v urnem mehanizmu uporabljamo do 50 različnih vrst maziv. Med najzahtevnejšimi je uporaba maziv v formuli 1. Z boljšimi mazivi bi lahko dosegli manjše trenje, zanesljivejše delovanje in daljšo dobo trajanja vozil, predvsem pa večje hitrosti.
Trenje lahko zmanjšamo z različnimi mazivi. Manjše ko je trenje, učinkovitejše je drsenje ali kotaljenje, zmanjša se obraba in podaljša doba trajanja izdelka. Primer za to so različni ležaji, ki jih v vsakdanjem življenju najdemo povsod.
Trenje lahko zmanjšamo z različnimi mazivi. Manjše ko je trenje, učinkovitejše je drsenje ali kotaljenje, zmanjša se obraba in podaljša doba trajanja izdelka. Primer za to so različni ležaji, ki jih v vsakdanjem življenju najdemo povsod.
Če poznali realno kontaktno površino, v kakšni meri se dve površini dotikata, bi lahko bolje razumeli trenje. Realne kontaktne površine še nihče ni povsem natančno izmeril, najbliže temu so v Laboratoriju za tribologijo in površinsko nanotehnologijo Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer uporabljajo prav posebno napravo za to.
Če poznali realno kontaktno površino, v kakšni meri se dve površini dotikata, bi lahko bolje razumeli trenje. Realne kontaktne površine še nihče ni povsem natančno izmeril, najbliže temu so v Laboratoriju za tribologijo in površinsko nanotehnologijo Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer uporabljajo prav posebno napravo za to.
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju. Tudi v klasičnih mehanskih urah. Dobre ročne ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Da bi ga zmanjšali, urarji uporabljajo do 50 vrt maziv.
Trenje se pojavi pri skoraj vsakem vrtenju. Tudi v klasičnih mehanskih urah. Dobre ročne ure imajo približno 150 mest, na katerih prihaja do trenja. Da bi ga zmanjšali, urarji uporabljajo do 50 vrt maziv.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Procesi načrtnega samouničenja potekajo v vseh živih bitjih oziroma v vsaki živi celici. Pri nižjih živalskih vrstah je samožrtvovanje evolucijska prilagoditev. Pri mravljah, listnih ušeh, osah, čebelah, drugih žuželkah okužena žival zapusti kolonijo, čeprav sama ne more preživeti. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje novofundlandca je nekaj najbolj znanih primerov samomorov pri živalih. Ali so si te živali res načrtno vzele življenje? Samomorilne misli in dejanja povezujemo s človekom. Bi lahko razvili orodja, s katerimi bi lahko zdravniki prepoznali ogrožene ljudi in jim pomagali?
Procesi načrtnega samouničenja potekajo v vseh živih bitjih oziroma v vsaki živi celici. Pri nižjih živalskih vrstah je samožrtvovanje evolucijska prilagoditev. Pri mravljah, listnih ušeh, osah, čebelah, drugih žuželkah okužena žival zapusti kolonijo, čeprav sama ne more preživeti. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje novofundlandca je nekaj najbolj znanih primerov samomorov pri živalih. Ali so si te živali res načrtno vzele življenje? Samomorilne misli in dejanja povezujemo s človekom. Bi lahko razvili orodja, s katerimi bi lahko zdravniki prepoznali ogrožene ljudi in jim pomagali?
Raziskovanje samomorilnega vedenja in pravočasnega prepoznavanja samomorilne ogroženosti poteka v dveh glavnih smereh. Raziskovalci skušajo razumeti, zakaj nekdo razvije samomorilne misli in namere. Po drugi strani pa poskušajo s slikanjem možganov ugotoviti tudi, na podlagi katerih značilnosti možganov bi lahko pravočasno prepoznali ogrožene posameznike.
Raziskovanje samomorilnega vedenja in pravočasnega prepoznavanja samomorilne ogroženosti poteka v dveh glavnih smereh. Raziskovalci skušajo razumeti, zakaj nekdo razvije samomorilne misli in namere. Po drugi strani pa poskušajo s slikanjem možganov ugotoviti tudi, na podlagi katerih značilnosti možganov bi lahko pravočasno prepoznali ogrožene posameznike.
Samožrtvovanje je značilno za vsa živalska kraljestva. Samomor, kot ga poznamo ljudje, pa srečamo le pri višje razvitih sesalcih. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje psa naj bi bili primeri samomorov pri živalih. Pa so si te živali res načrtno vzele življenje?
Samožrtvovanje je značilno za vsa živalska kraljestva. Samomor, kot ga poznamo ljudje, pa srečamo le pri višje razvitih sesalcih. Utopitev delfina, množični samomori lemingov in večkratno utapljanje psa naj bi bili primeri samomorov pri živalih. Pa so si te živali res načrtno vzele življenje?
Programirana celična smrt je nujno potreben mehanizem, ki ga večcelični organizmi uporabljajo za odstranjevanje odvečnih, okuženih in potencialno nevarnih celic. Kaj pa enocelični organizmi? Ali bakterije poznajo samomor?
Programirana celična smrt je nujno potreben mehanizem, ki ga večcelični organizmi uporabljajo za odstranjevanje odvečnih, okuženih in potencialno nevarnih celic. Kaj pa enocelični organizmi? Ali bakterije poznajo samomor?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Zajedavci ali paraziti lahko povzročijo neverjetne otekline človeških okončin. Ribi lahko odgriznejo jezik, pri miših lahko vplivajo na njihove možgane, tako da se te ne bojijo več mačk. Paraziti so zelo številna in različna skupina organizmov. Skupno jim je, da živijo na račun drugih organizmov. Le zelo majhen delež parazitov lahko okuži tudi ljudi. Kljub temu veljajo paraziti za nevarne in tudi nagnusne organizme, ki bi jih radi, v nasprotju s številnimi sesalci, pticami, vodnimi živalmi, izkoreninili. Kakšna pa je njihova vloga? Lahko tudi pozitivno učinkujejo na nas, na naše zdravje in druge živali in rastline?
Zajedavci ali paraziti lahko povzročijo neverjetne otekline človeških okončin. Ribi lahko odgriznejo jezik, pri miših lahko vplivajo na njihove možgane, tako da se te ne bojijo več mačk. Paraziti so zelo številna in različna skupina organizmov. Skupno jim je, da živijo na račun drugih organizmov. Le zelo majhen delež parazitov lahko okuži tudi ljudi. Kljub temu veljajo paraziti za nevarne in tudi nagnusne organizme, ki bi jih radi, v nasprotju s številnimi sesalci, pticami, vodnimi živalmi, izkoreninili. Kakšna pa je njihova vloga? Lahko tudi pozitivno učinkujejo na nas, na naše zdravje in druge živali in rastline?
Paraziti nam lahko pomagajo tudi pri pridelavi hrane - tako, da zatirajo škodljivce.
Paraziti nam lahko pomagajo tudi pri pridelavi hrane - tako, da zatirajo škodljivce.
Naravna okužba s paraziti je torej povzročila manjšo pojavnost drugih, z imunskim sistemom povezanih bolezni, kot je alergija. Ti dokazi so spodbudili raziskave o terapevtskem potencialu okužbe s črevesnimi glistami.
Naravna okužba s paraziti je torej povzročila manjšo pojavnost drugih, z imunskim sistemom povezanih bolezni, kot je alergija. Ti dokazi so spodbudili raziskave o terapevtskem potencialu okužbe s črevesnimi glistami.
Raziskovalci s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru domnevajo, da paraziti posredno vplivajo tudi na udomačevanje živali. Svojo hipotezo preverjajo pri prašičih.
Raziskovalci s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru domnevajo, da paraziti posredno vplivajo tudi na udomačevanje živali. Svojo hipotezo preverjajo pri prašičih.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev. Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti
Sorodniki smo ljudje, ki imamo iste prednike. Za sorodnike skrbimo in jim pomagamo, kar je značilno tudi za živalski svet. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike. Sorodne bakterije si med seboj pomagajo, nesorodne se med seboj pobijejo. Kaj pa se zgodi, če imamo s sorodniki potomce? V preteklosti je bilo to značilno za vladarske družine. Takrat se povečajo možnosti za dedne bolezni. Z raziskavami dednih bolezni imamo podatke o tem, kakšne so genske značilnosti Slovencev. Včasih pa se zgodi, da ne skrbimo za svoje potomce. Slovenski raziskovalci, ki proučujejo vedenje damjakov, so bili priča prvemu detomoru v tej vrsti
Poročanje med sorodniki je bilo v zgodovini zelo pogosto, predvsem v vladarskih dinastijah. V starem Egiptu so se med seboj poročali faraoni, kar je povzročilo nemalo genskih anomalij in težav.
Poročanje med sorodniki je bilo v zgodovini zelo pogosto, predvsem v vladarskih dinastijah. V starem Egiptu so se med seboj poročali faraoni, kar je povzročilo nemalo genskih anomalij in težav.
V naravi je najpomembnejše nadaljevanje vrste. Parijo se močnejši, boljši in prilagodljivejši. Ena od evolucíjskih prilagoditev je tudi uboj mladiča. Ubijeta ga lahko samec ali samica z namenom, da se lahko parita in imata svoje potomce. Pri sesalcih je tovrstno vedenje splošno razširjeno. Za jelenjad je v znanstveni literaturi opisanih je zelo malo primerov. Prvi primer uboja lastnega mladiča pri damjakih so zabeležili raziskovalci Katedre za živinorejo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
V naravi je najpomembnejše nadaljevanje vrste. Parijo se močnejši, boljši in prilagodljivejši. Ena od evolucíjskih prilagoditev je tudi uboj mladiča. Ubijeta ga lahko samec ali samica z namenom, da se lahko parita in imata svoje potomce. Pri sesalcih je tovrstno vedenje splošno razširjeno. Za jelenjad je v znanstveni literaturi opisanih je zelo malo primerov. Prvi primer uboja lastnega mladiča pri damjakih so zabeležili raziskovalci Katedre za živinorejo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.
Sorodstvo in prepoznavanje sorodnikov ni značilno le za ljudi, ampak tudi za živali. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike in se do njih vedejo drugače kot do nesorodnih bakterij.
Sorodstvo in prepoznavanje sorodnikov ni značilno le za ljudi, ampak tudi za živali. Celo bakterije prepoznajo svoje sorodnike in se do njih vedejo drugače kot do nesorodnih bakterij.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Les, ki raste danes, ima za 5 do 10 odstotkov manjšo gostoto od tistega, ki je rastel pred več desetletji, zato prenese manjšo mehansko obremenitev. To je potrdila tudi analiza 40 let starih vinogradniških kolov in novejših kolov iz robinije, ki je ena izmed odpornejših lesnih vrst v Evropi. Podnebne spremembe že vplivajo na les pri nas, da je slabše kakovosti in hitreje propade, pojavljajo se novi škodljivci. Kako ga lahko zaščitimo in mu s tem podaljšamo življenjsko dobo? Dva sodobna načina sta termična modifikacija in mineralizacija lesa.
Les, ki raste danes, ima za 5 do 10 odstotkov manjšo gostoto od tistega, ki je rastel pred več desetletji, zato prenese manjšo mehansko obremenitev. To je potrdila tudi analiza 40 let starih vinogradniških kolov in novejših kolov iz robinije, ki je ena izmed odpornejših lesnih vrst v Evropi. Podnebne spremembe že vplivajo na les pri nas, da je slabše kakovosti in hitreje propade, pojavljajo se novi škodljivci. Kako ga lahko zaščitimo in mu s tem podaljšamo življenjsko dobo? Dva sodobna načina sta termična modifikacija in mineralizacija lesa.
Strokovnjaki razvijajo vedno nove postopke zaščite lesa, ki manj škodijo našemu zdravju in okolju. Dva izmed najsodobnejših načinov, kako lesu podaljšati življenjsko dobo in ga narediti odpornejšega proti vremenskim vplivom, sta tudi termična modifikacija lesa in mineralizacija.
Strokovnjaki razvijajo vedno nove postopke zaščite lesa, ki manj škodijo našemu zdravju in okolju. Dva izmed najsodobnejših načinov, kako lesu podaljšati življenjsko dobo in ga narediti odpornejšega proti vremenskim vplivom, sta tudi termična modifikacija lesa in mineralizacija.
Podnebje v Sloveniji je med najbolj neprimernimi za rabo lesa na prostem. Razkroj lesa v osrednji Sloveniji poteka zelo hitro, med najhitrejšimi v Evropi. Na Biotehniški fakulteti UL na posebnem terenskem polju preizkušajo, kakšna je odpornost različnih vrst lesa v realnih pogojih.
Podnebje v Sloveniji je med najbolj neprimernimi za rabo lesa na prostem. Razkroj lesa v osrednji Sloveniji poteka zelo hitro, med najhitrejšimi v Evropi. Na Biotehniški fakulteti UL na posebnem terenskem polju preizkušajo, kakšna je odpornost različnih vrst lesa v realnih pogojih.
V vasi Slap v Vipavski dolini že približno dva tisoč let gojijo vinsko trto. V vinogradu družine Malik dajejo trti oporo tradicionalni koli iz robinije, nekateri stari že približno 40 let. Robinija izvira iz Severne Amerike, po Evropi pa se je razširila, ker so jo zaradi trpežnosti uporabljali za železniške pragove. Ko se je družina Jerneja Malika odločila, da bo del vinograda prenovila, so stare kole iz robinije poslali na analizo.
V vasi Slap v Vipavski dolini že približno dva tisoč let gojijo vinsko trto. V vinogradu družine Malik dajejo trti oporo tradicionalni koli iz robinije, nekateri stari že približno 40 let. Robinija izvira iz Severne Amerike, po Evropi pa se je razširila, ker so jo zaradi trpežnosti uporabljali za železniške pragove. Ko se je družina Jerneja Malika odločila, da bo del vinograda prenovila, so stare kole iz robinije poslali na analizo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Naši telefoni in računalniki imajo programe po večini v slovenskem jeziku. Imamo številna orodja, ki popravljajo slovnične napake, postavljajo vejice, povzemajo zapleteno vsebino in celo zapisujejo govorjeno slovenščino. Kako dobro delujejo, če ne govorimo knjižne slovenščine? Veliki jezikovni modeli delujejo tudi v slovenskem jeziku. Vendar zaradi varnosti podatkov strokovnjaki razvijajo tudi slovenske jezikovne modele, za katere potrebujemo ogromne baze podatkov, približno 300 milijard besedil. Nam bo to uspelo? Nekateri jeziki že imajo orodja, ki v realnem času prevajajo govor v tuji jezik. Kaj potrebujemo, da bi to delovalo tudi v slovenščini?
Naši telefoni in računalniki imajo programe po večini v slovenskem jeziku. Imamo številna orodja, ki popravljajo slovnične napake, postavljajo vejice, povzemajo zapleteno vsebino in celo zapisujejo govorjeno slovenščino. Kako dobro delujejo, če ne govorimo knjižne slovenščine? Veliki jezikovni modeli delujejo tudi v slovenskem jeziku. Vendar zaradi varnosti podatkov strokovnjaki razvijajo tudi slovenske jezikovne modele, za katere potrebujemo ogromne baze podatkov, približno 300 milijard besedil. Nam bo to uspelo? Nekateri jeziki že imajo orodja, ki v realnem času prevajajo govor v tuji jezik. Kaj potrebujemo, da bi to delovalo tudi v slovenščini?
Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvijajo jezikovne modele za slovenščino.
Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani razvijajo jezikovne modele za slovenščino.
Če želimo komunicirati s tehnologijo, nas mora ta seveda razumeti. Za zapisovalnike govorjenega teksta in sintezo govora potrebujemo tudi govorne jezikovne vire oziroma korpuse govorne slovenščine, saj se ta razlikuje od pisne slovenščine.
Če želimo komunicirati s tehnologijo, nas mora ta seveda razumeti. Za zapisovalnike govorjenega teksta in sintezo govora potrebujemo tudi govorne jezikovne vire oziroma korpuse govorne slovenščine, saj se ta razlikuje od pisne slovenščine.
Da bi imeli tudi digitalno slovenščino, potrebujemo velike zbirke – korpuse slovenskega jezika. Najstarejši in najobsežnejši korpus je GIGA FIDA. Korpus Gigafida je referenčni korpus pisne slovenščine, je obsežna in premišljeno zasnovana in tudi največja zbirka besedil. V njej je 38.310 besedil, 59.861.870 stavkov in 1.124.693.933 besed, nastalih v letih 1990-2018.
Da bi imeli tudi digitalno slovenščino, potrebujemo velike zbirke – korpuse slovenskega jezika. Najstarejši in najobsežnejši korpus je GIGA FIDA. Korpus Gigafida je referenčni korpus pisne slovenščine, je obsežna in premišljeno zasnovana in tudi največja zbirka besedil. V njej je 38.310 besedil, 59.861.870 stavkov in 1.124.693.933 besed, nastalih v letih 1990-2018.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na novoletni dan so najpogumnejši pri nas skočili v morje s temperaturo 13 stopinj Celzija. Domačini sibirskega mesta Omska plavajo v reki, ki ima le tri stopinje. Kombinacija pogostega izpostavljanja mrazu, dihalnih tehnik in meditacije naj bi zmanjšala vnetne procese v telesu, okrepila imunski sistem ter izboljšala kakovost spanja in razpoloženja. Toda številne znanstvene raziskave tega niso potrdile. Še več, če to počnemo nepremišljeno, tvegamo podhladitev ali celo smrt. Načrtovane podhladitve pa uporabljajo zdravniki pri zdravljenju različnih bolezni. Pri velikih operacijah srca vsaj delno ohladijo bolnikovo telo. Pri posebnih posegih morajo v določenem trenutku bolniku ustaviti pretok krvi skozi glavo, zato ga morajo podhladiti na 18 stopinj Celzija.
Na novoletni dan so najpogumnejši pri nas skočili v morje s temperaturo 13 stopinj Celzija. Domačini sibirskega mesta Omska plavajo v reki, ki ima le tri stopinje. Kombinacija pogostega izpostavljanja mrazu, dihalnih tehnik in meditacije naj bi zmanjšala vnetne procese v telesu, okrepila imunski sistem ter izboljšala kakovost spanja in razpoloženja. Toda številne znanstvene raziskave tega niso potrdile. Še več, če to počnemo nepremišljeno, tvegamo podhladitev ali celo smrt. Načrtovane podhladitve pa uporabljajo zdravniki pri zdravljenju različnih bolezni. Pri velikih operacijah srca vsaj delno ohladijo bolnikovo telo. Pri posebnih posegih morajo v določenem trenutku bolniku ustaviti pretok krvi skozi glavo, zato ga morajo podhladiti na 18 stopinj Celzija.
Načrtno podhlajevanje je pomemben del operacij na srcu in velikih žil. Kronična trombembolična pljučna hipertenzija je posledica zapore pljučnih arterij s strdki. Bolezen, ki jim zaradi povečanega upora v pljučnem žilju začne popuščati srce, je redka. V Sloveniji vsako leto odkrijemo okoli 70 novih bolnikov. Odkrivanje bolezni je zaradi nespecifičnih simptomov zahtevno. Zdravljenje teh bolnikov poteka tudi z zahtevno operacijo z globoko podhladitvijo telesa.
Načrtno podhlajevanje je pomemben del operacij na srcu in velikih žil. Kronična trombembolična pljučna hipertenzija je posledica zapore pljučnih arterij s strdki. Bolezen, ki jim zaradi povečanega upora v pljučnem žilju začne popuščati srce, je redka. V Sloveniji vsako leto odkrijemo okoli 70 novih bolnikov. Odkrivanje bolezni je zaradi nespecifičnih simptomov zahtevno. Zdravljenje teh bolnikov poteka tudi z zahtevno operacijo z globoko podhladitvijo telesa.
Pod ledenim pokrovom švicarskega jezera Silsersee je 40-letni češki potapljač David Vencl postavil svetovni rekord v navpičnem potopu pod led v enem samem vdihu in brez neoprenske obleke. V minuti in 54 sekund se je potopil več kot 50 metrov globoko.
Pod ledenim pokrovom švicarskega jezera Silsersee je 40-letni češki potapljač David Vencl postavil svetovni rekord v navpičnem potopu pod led v enem samem vdihu in brez neoprenske obleke. V minuti in 54 sekund se je potopil več kot 50 metrov globoko.
Domačini v sibirskem mestu Omsku, ki si pravijo mroži, so pozdravili prihod zime s plavanjem v tri stopinje mrzli reki Irtiš. To naj bi bila izkušnja, ki ti spremeni življenje, so prepričani mnogi. Med njimi je tudi najmlajši član mrožev, 19-letni Viktor, ki je v izjemno mrzli vodi skušal podreti osebni rekord.
Domačini v sibirskem mestu Omsku, ki si pravijo mroži, so pozdravili prihod zime s plavanjem v tri stopinje mrzli reki Irtiš. To naj bi bila izkušnja, ki ti spremeni življenje, so prepričani mnogi. Med njimi je tudi najmlajši član mrožev, 19-letni Viktor, ki je v izjemno mrzli vodi skušal podreti osebni rekord.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za številna živila je nujna embalaža. Zato da je lahka, primerne oblike, prožna in da preprečuje izhlapevanje, poškodbo živil, stik z zrakom ipd., ji dodajo številne kemikalije. Poznamo približno 16.000 takih kemikalij, od katerih jih kakih 1800 prehaja v živila. Najmanj snovi prehaja v hrano iz steklene embalaže, vendar vsa embalaža ne more biti steklena. Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, pri nas preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Katere snovi so dodane papirnati embalaži za hrano, smo preverili na Inštitutu za celulozo in papir. Na Kemijskem inštitutu razvijajo užitno embalažo iz lupin škampov. Kakšna je pametna embalaža in kako embalažo narediti prijaznejšo okolju in ljudem?
Za številna živila je nujna embalaža. Zato da je lahka, primerne oblike, prožna in da preprečuje izhlapevanje, poškodbo živil, stik z zrakom ipd., ji dodajo številne kemikalije. Poznamo približno 16.000 takih kemikalij, od katerih jih kakih 1800 prehaja v živila. Najmanj snovi prehaja v hrano iz steklene embalaže, vendar vsa embalaža ne more biti steklena. Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, pri nas preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Katere snovi so dodane papirnati embalaži za hrano, smo preverili na Inštitutu za celulozo in papir. Na Kemijskem inštitutu razvijajo užitno embalažo iz lupin škampov. Kakšna je pametna embalaža in kako embalažo narediti prijaznejšo okolju in ljudem?
Embalaža za hrano pa postaja vse bolj napredna in inovativna. Tako na policah trgovin že lahko najdemo živila, pakirana v aktivni embalaži z dodatki, ki izdelku podaljšujejo rok uporabnosti, ali pa inteligentno embalažo, ki s senzorji spremlja stanje živila. Pomanjkljivost take embalaže pa je, da lahko dodatki in senzorji zapletejo proces recikliranja.
Embalaža za hrano pa postaja vse bolj napredna in inovativna. Tako na policah trgovin že lahko najdemo živila, pakirana v aktivni embalaži z dodatki, ki izdelku podaljšujejo rok uporabnosti, ali pa inteligentno embalažo, ki s senzorji spremlja stanje živila. Pomanjkljivost take embalaže pa je, da lahko dodatki in senzorji zapletejo proces recikliranja.
Plastika je vse manj priljubljena in za hrano čedalje pogosteje uporabljamo papirnato ali kartonsko embalažo. Pa je ta tudi boljša za naše zdravje in okolje? Tudi snovi iz papirnate embalaže lahko prehajajo v hrano, zato jo je treba testirati.
Plastika je vse manj priljubljena in za hrano čedalje pogosteje uporabljamo papirnato ali kartonsko embalažo. Pa je ta tudi boljša za naše zdravje in okolje? Tudi snovi iz papirnate embalaže lahko prehajajo v hrano, zato jo je treba testirati.
Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kako preverijo, ali snovi prehajajo iz plastične embalaže v hrano in kakšne so te količine?
Ali je embalaža, ki prihaja v stik s hrano, varna in ustrezna, preizkuša Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Kako preverijo, ali snovi prehajajo iz plastične embalaže v hrano in kakšne so te količine?