Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Raziskujte ugriznimo-znanost

Geotermalna energija: Fizikalna uganka Žejni ptič

29. 9. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Toplotna črpalka

29. 9. 2022

Geotermalno energijo že leta izkoriščamo za ogrevanje stanovanjskih zgradb. Izkoriščamo jo lahko s črpanjem tople vode ali segrevanjem vode v globini Zemlje.

Geotermalna energija: Raziskave termalnega izvira in vrtine

29. 9. 2022

Natančne podatke o temperaturi v globini Zemlje dobijo geologi z merjenji. Z njimi smo se odpravili na naravni izvir termalne vode in vrtino v Ljubljani.

Geotermalna energija: Geotermalna elektrarna Čentiba

29. 9. 2022

Geotermalno energijo lahko izkoriščamo na različne načine. Največji izkoristek te energije dosežemo, če nam uspe z njo proizvajati elektriko. Prav to v kratkem v pilotnem projektu načrtujejo Dravske elektrarne Maribor s partnerji Petrolom Geo, Fakulteta za kemijo Univerze v Mariboru in Geološki zavod Slovenije v kraju Čentiba pri Lendavi.

Geotermalna energija

30. 9. 2022

Notranjost našega planeta je za približno 600 stopinj Celzija toplejša od površine Sonca, kjer je temperatura okoli 5500 stopinj. To toploto lahko izkoriščamo za termalna kopališča, ogrevanje stavb in tudi za pridobivanje električne energije, kar je najučinkovitejše izkoriščanje geotermalne energije. Pri tem so med najuspešnejšimi državami na Islandiji. V geotermalnih elektrarnah proizvedejo približno četrtino električne energije, ki jo potrebujejo. Kako uspešno pa jo izkoriščamo v Sloveniji? V Čentibi pri Lendavi v kratkem načrtujejo prvo slovensko geotermalno elektrarno. 90 odstotkov prebivalcev Lendave pa se že ogreva z geotermalno energijo. Spoznali boste termalni izvir Klevevž pri Šmarjeti na Dolenjskem, kjer na površje priteka termalna voda s temperaturo od 21 do 25 stopinj Celzija.

Naša tla, zemlja, prst: Matematična uganka Odstranjevanje krtin

22. 9. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Naša tla, zemlja, prst: Čiščenje tal

22. 9. 2022

Tla pa se lahko tudi čistijo. Iz njih lahko na primer s posebnimi postopki že odstranijo težke kovine.

Naša tla, zemlja, prst: Biodiverziteta tal

22. 9. 2022

Tla so tudi bogat življenjski prostor. V eni čajni žlički rodovitnih tal je lahko več živih organizmov, kot je ljudi na Zemlji. Pa to še ni vse!

Naša tla, zemlja, prst: Talni profili

22. 9. 2022

Po Sloveniji imamo različna tla. Z ekipo pedologov z Biotehniške fakultete smo se odpravili na teren in na treh lokacijah, v gozdu, na njivi in na Krasu, so izkopali talni profil.

Ugriznimo znanost: Naša tla, zemlja, prst

23. 9. 2022

Tla spadajo med najbolj ogrožene naravne vire. Obenem so bogat življenjski prostor. V čajni žlički rodovitne prsti je lahko tudi 5000 različnih vrst mikroorganizmov. Ti so ključni za ohranjanje rodovitnosti tal, shranjevanje ogljika in kroženje hranil. Tla pa niso povsod enako kakovostna. Raziskave kažejo, da Slovenija ni bogata z rodovitno zemljo, na dan pa je v povprečju izgubimo pet hektarjev, kar predstavlja velikost povprečne kmetije. Kateri so glavni vzroki za to? Tla imamo za samoumevna. Vendar nastajajo zelo počasi, in ko jih enkrat uničimo, traja več deset tisoč let, da se obnovijo.

Varno s kemikalijami: Prašna eksplozija sladkorja

15. 9. 2022

Eksplozije lahko nastanejo tudi pri na prvi pogled neeksplozivnih sredstvih – prahu, ki se pojavlja v različnih industrijskih obratih. Pri kakšnem prahu in kdaj lahko pride do eksplozije?

Varno s kemikalijami: Amonijev nitrat

15. 9. 2022

Amonijev nitrat je zelo dobro poznana snov, ki jo je leta 1659 prvi sintetiziral nemški kemik Glauber. Pa vendar se nesreče z njim še dogajajo. Za ravnanje z nevarnimi snovmi so zelo pomembne okoliščine in pravilno ravnanje.

Varno s kemikalijami: Žveplova kislina

15. 9. 2022

Žveplova kislina je zelo jedka kislina, ki ob stiku s kožo povzroči opekline, zaužitje že zelo majhne količine pa je za človeka lahko usodno. A hkrati je to ena izmed najbolj uporabljenih industrijskih kemikalij na svetu. Kako reagira mala količina žveplove kisline in kako velika?

Možgani in glasba, oddaja o znanosti

8. 9. 2022

Muzikolog Clive Wearing je pri 47 letih zaradi okužbe centralnega živčnega sistema s herpesom izgubil spomin. Iz preteklosti se ni spomnil ničesar, še vedno pa je znal igrati klavir. Podobna je zgodba nekdanje baletne plesalke Marte González, ki je zbolela za demenco, a se je ob poslušanju Labodjega jezera Petra Iljiča Čajkovskega spomnila vseh plesnih korakov tega baleta. Zakaj kljub izgubi spomina zaradi nekaterih bolezni glasbeni spomin ostane? In kako glasba učinkuje na možgane?

Možgani in glasba: Matematična uganka Pisanje sonetov

8. 9. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Možgani in glasba: Mozartov učinek

8. 9. 2022

Domnevajo, da je imel Mozart absoluten posluh. Njegova skladba, Sonata za dva klavirja K.448, pa naj bi imela na ljudi prav posebne učinke. Zaradi njih naj bi dosegali najboljše uspehe, ne glede na to, kje so poslušali Mozartovo glasbo.

Možgani in glasba: Zadovoljnost z glasbo

8. 9. 2022

Možgani glasbenikov in neglasbenikov se torej razlikujejo tako po zgradbi kot aktivnosti med procesiranjem glasbe. Študenti oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa so izvedli raziskavo, v kateri so skušali med glasbeniki in neglasbeniki ugotoviti, kako je zadovoljenost z neko glasbo odvisna od naših pričakovanj.

Varno s kemikalijami, oddaja o znanosti

16. 9. 2022

Pred desetimi leti smo imeli na svetu okoli 70 milijonov organskih in anorganskih spojin, danes jih je že skoraj 200 milijonov. Kemikalije so izredno uporabne, če pa z njimi ravnamo nepravilno, so tudi izjemno nevarne. V preteklosti so se v kemijski industriji že zgodile velike in tragične nesreče, največja decembra 1984 v mestu Bhopal v Indiji. Povzročila je približno 15.000 smrtnih žrtev, več kot pol milijona ljudi je bilo poškodovanih. Kemijske nesreče pa se dogajajo še danes, pred kratkim tudi v naši tovarni v Kočevju. S poskusom bomo prikazali, kaj se lahko zgodi, če kemikalija denimo ni čista. Toda brez vsestransko uporabnih kemikalij ne moremo več živeti in pokazali bomo tudi, kako se z njimi pravilno ravna.

Kako deluje znanost, oddaja o znanosti

2. 9. 2022

Znanost si želi spoznati naš svet. Prizadeva si biti eksaktna, išče zakonitosti, to pa dela metodično in sistematično. Kako znanstveniki raziskujejo, kako pridejo do spoznanj, kako jih ovrednotijo, sprejmejo ali zavržejo? Znanstveniki svoje raziskave objavljajo v znanstvenih revijah. Najstarejša je Philosofical Transaction, ki je prvič izšla leta 1665. Prvi izvod ene izmed najuglednejših znanstvenih revij, britanske revije Nature, pa je bil natisnjen pred 153 leti. Kako se znanstvene revije razlikujejo med seboj? Kako deluje znanost?

Uganka Napake v članku

1. 9. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Raziskava vpliva svetlobe na snov

1. 9. 2022

Pred člankom in njegovo objavo v reviji je seveda treba opraviti raziskavo. Kako raziskovalci počnejo tisto, kar je bistvo njihovega dela: raziskujejo?

Revija Nature

1. 9. 2022

Philosofical Transaction je najstarejša znanstvena revija, ki je prvič izšla leta 1665. Ena izmed najuglednejših znanstvenih revij pa je britanska revija Nature. Revija, v kateri so objavljeni najpomembnejši strokovno pregledani članki s področja znanosti in tehnologije, je tudi ena izmed najbolj citiranih znanstvenih revij.

Črevesna mikrobiota

11. 8. 2022

Človeško telo vsebuje poleg svojih lastnih celic še več kot 100 trilijonov mikroorganizmov. Večina teh je v našem črevesju. Raziskave kažejo, da so z mikrobioto našega črevesja povezane številne bolezni. Raziskujejo tudi njen pomen pri covidu 19. V klinični študiji naj bi se izkazalo, da črevesna mikroflora pri akutnih bolnikih s covidom ni bila normalna. Kako bi lahko odkrili, h katerim boleznim smo morda bolj nagnjeni, in jih še pravočasno preprečili? Ena od možnosti je presejalni test črevesnega mikrobioma.

Udomačevanje rastlin

28. 7. 2022

Na svetu je več kot 350.000 rastlinskih vrst, vsaj 30.000 je užitnih, približno 2.500 vrst rastlin je deloma udomačenih, 250 vrst pa je popolnoma udomačenih. Prve rastline smo iz divjih trav udomačili pred približno 12.000 leti. To pomeni, da je njihov celoten življenjski cikel postal odvisen od ljudi. Najprej smo jih uporabljali le za prehrano, danes jih uporabljamo v farmaciji, energetiki, prometu, gradbeništvu… Povečujejo se potrebe in spreminja se naše okolje. Je 250 vrst rastlin dovolj ali bomo morali udomačiti še več rastlin?

Z vetrom okoli sveta

21. 7. 2022

Veter vsako leto nekajkrat nad Evropo prinese pesek iz nekaj tisoč kilometrov oddaljene Sahare. To zaznajo sateliti in iz teh podatkov lahko raziskovalci izračunajo hitrost vetra. Geologi pa proučujejo, kaj se dogaja tam, kjer pesek odnaša, in tam, kamor se odlaga. Z vetrom po svetu potujejo tudi pajki. Zato uporabljajo svojo svilo, najnovejše ugotovitve pa kažejo tudi na to, da znajo z nogami drseti po površini vode. Pred približno tremi leti je v nevihti pri Savudriji odneslo deskarja. Kaj je imelo večji vpliv na to, kam ga je odneslo: morski tokovi ali veter?

Varnost morske hrane: Fizikalne uganke Olje in voda

30. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Varnost morske hrane

30. 6. 2022

Brancin je morska riba, ki živi tudi v našem morju. Meso brancina je mehko in odličnega okusa. Znanstveniki znajo o njem povedati še več. Z analizami lahko ugotovijo, ali je bil gojen ali je žível prosto in tudi, kje. Tudi če ga ne bi videli v celoti, bi lahko z analizo DNK-ja ugotovili, da gre za brancina. Strokovnjaki tako skrbijo, da je morska hrana varna. Morska hrana ima pomembno vlogo v zdravi prehrani, saj je odličen vir beljakovin, vitaminov A in D, različnih mineralov in maščobnih kislin omega-3. Po priporočilih naj bi jo uživali vsaj dvakrat na teden.

Varnost morske hrane: Školjke

30. 6. 2022

Pri morski hrani so za nas najnevarnejši naravni biotoksini, ki jih proizvajajo nekatere vrste morskih alg in se nalagajo v morskih organizmih, predvsem v školjkah. Zaradi povečanih vsebnosti biotoksinov v vodi morajo večkrat prepovedati prodajo školjk tudi iz školjčišč v slovenskem morju.

Varnost morske hrane: Živo srebro

30. 6. 2022

V Tržaškem zalivu je zaradi 500-letnega delovanja rudnika živega srebra v Idriji veliko živega srebra. Ga vsebujejo tudi ribe s tega območja?

Varnost morske hrane: Analiza kakovosti morske hrane

30. 6. 2022

Da bi izboljšali varnost potrošnikov na področju morske hrane, so pri Evropski komisiji med letoma 2013 in 2017 izvedli projekt, v katerem so med drugim preučevali, katera onesnaževala vplivajo na kakovost morske hrane in koliko.

Urbano kmetijstvo

24. 6. 2022

Če imate na balkonu posajeno baziliko, meto in nekaj paradižnika, že spadate med 800 milijonov ljudi po svetu, ki se ukvarjajo z urbanim kmetijstvom. To prispeva od 15 do 20 % hrane na svetu. V tujini, še posebno na Japonskem, pa že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, v več nivojih in pogosto brez zemlje. Tako kmetijstvo porabi malo prostora in vode in ne zahteva uporabe pesticidov, porabi pa veliko elektrike. Kakšna pa je razlika med solato, vzgojeno v takih razmerah, in tisto na njivi? Koliko zelenjave pa bi lahko pridelali v studiu, v katerem snemamo našo oddajo?

Urbano kmetijstvo: Matematična uganka Lupljenje krompirja

23. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Urbano kmetijstvo: Odpadne vode

23. 6. 2022

Kmetijstvo je ogromen porabnik naravnih virov. Za proizvodnjo kilograma pšenice, porabimo približno 1500 litrov vode, za kilogram paradižnika pa nekaj več kot 200 litrov. Eden izmed ciljev urbanega kmetijstva je tudi trajnostni razvoj mest in skrbno ravnanje z viri. Bi lahko za zalivanje zelenjave uporabili prečiščeno odpadno vodo? In kdaj je dovolj čista?

Urbano kmetijstvo: Kakovost zemlje v mestih

23. 6. 2022

Če zelenjavo gojimo v notranjosti ali na strehah, lahko bolj nadzorujemo, v kakšnih razmerah raste in kako kakovostna je zemlja. Drugače pa je, če zelenjavo pridelujemo na vrtičkih v mestu. Kako kakovostna je zemlja na teh vrtičkih, kako velika težava so onesnažen zrak in izpušni plini iz avtomobilov?

Urbano kmetijstvo: Urbani vrt na strehi gimnazije

23. 6. 2022

Opuščene stavbe, industrijske hale in garaže niso edini prostor, ki bi ga lahko v mestu izkoristili za urbano kmetijstvo. Na strehi Gimnazije Jožeta Plečnika v središču Ljubljane že 7 let uspeva urbani vrt, za katerega skrbijo dijaki in profesorji.

Urbano kmetijstvo: Vertikalno kmetijstvo

23. 6. 2022

V mestih lahko rastline gojimo tradicionalno ali pa na popolnoma nov način. Predvsem v tujini že dobro poznajo tako imenovano vertikalno kmetijstvo, pri katerem rastline gojijo v notranjih prostorih, zložene v nivojih in pogosto zunaj zemlje.

Varno kopanje

16. 6. 2022

Prepričani smo, da je kopanje v urejenih kopališčih varno oziroma zdravju neškodljivo. Pa je res tako? V bazen na koži prinesemo številne mikroorganizme in različna kozmetična sredstva. Vse to v bazenski vodi reagira s klorom, tako da nastanejo številne, tudi nevarne spojine. Kakšne so te snovi in kako lahko vplivajo na naše zdravje? Kako lahko dezinficiramo vodo, ne da bi pri tem nastali škodljivi produkti?

Varno kopanje: Fizikalna uganka Suh prst v vodi

16. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Varno kopanje: Preverjanje kakovosti voda v kopališčih

16. 6. 2022

Ne glede na metodo čiščenja naj bi bile bazenske vode varne za kopanje. Za njihovo ustreznost skrbi Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki redno preverja kakovost vode pri upravljavcih kopališč in lastnikih bazenov, ki so del turistične dejavnosti.

Varno kopanje: Dezinfekcija

16. 6. 2022

Klor v bazenih ima torej poleg prednosti tudi slabosti. Za čiščenja vode v bazenih imamo na voljo še druge tehnike. Nekoč so že uporabljali ozon, ki prihaja v zadnjih letih spet v ospredje. Pojavljajo pa se tudi naprednejše tehnike, kot je na primer kavitacija.

Varno kopanje: Kreme za sončenje in klor

16. 6. 2022

Koža, lasje, izločki in človeški mikroorganizmi pa niso edine nečistoče, ki jih prinesemo v bazen. Mednje spadajo tudi kozmetični pripravki, na primer sončne kreme. Te vsebujejo različne snovi, ki nas ščitijo pred sončnimi žarki, v stiku s klorom pa se razgradijo na številne snovi in nekatere med njimi so zdravju škodljive.

Varno kopanje: Mikroorganizmi na koži

16. 6. 2022

Površina kože pri odraslem človeku znaša približno 2 m2, na njej pa imamo okoli 1,5 bilijonov različnih mikroorganizmov, bakterije, viruse in glive.

Biološka starost: Matematična uganka Leta

9. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Biološka starost

9. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Biološka starost: Starost mišic

9. 6. 2022

Zaradi fizioloških procesov pride s staranjem tudi do upada mišične mase in s tem mišične moči ter sposobnosti ravnotežja in koordinacije. Kako se stare mišice razlikujejo od mladih? In kaj je tisto, kar vpliva na staranje mišic?

Biološka starost: Metilacija

9. 6. 2022

Kljub številnim raziskavam znanstvenikom še ni uspelo natančno določiti označevalcev za merjenje biološke starosti posameznika. Ena najnatančnejših naj bi bila notranja epigenetska ura v celicah.

Biološka starost: Pomladitev

9. 6. 2022

V Sloveniji se, tako kot drugod v razvitem svetu, občutno povečuje število starostnikov. Življenjska doba se podaljšuje predvsem po zaslugi sodobne medicine, ki vse uspešneje preprečuje oziroma zdravi različne bolezni. Pa to še ni dovolj. Znanost že nekaj časa raziskuje tudi, kako bi lahko staranje upočasnili ali celo preprečili. Tako so znanstveniki iz Cambridgea pred kratkim objavili izsledke raziskave, v kateri so za kar 30 let pomladili kožne celice 53-letnice.

Mikroplastika v našem telesu: Matematična uganka Sto udeležencev nagradne igre

2. 6. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Mikroplastika v našem telesu: Mikroplastika v vodi

2. 6. 2022

Letos objavljena raziskava Univerze v Tel Avivu ugotavlja, da mikroplastika v vodnem okolju veže nase obstojna organska onesnaževala – to so težko razgradljive in strupene kemikalije, ki jih najdemo v okolju, na primer ostanki pesticidov ali zdravil. S tem se njihova toksičnost poveča za kar 10-krat. In to ima lahko posledice za naše zdravje.

Mikroplastika v našem telesu: Raziskave na Biotehniški fakulteti UL

2. 6. 2022

Proučevanje vpliva mikro- in nanoplastike na ljudi je kompleksno. Na enoceličnih organizmih proučujejo, ali lahko mikroplastika prehaja skozi celične pregrade, hkrati pa se ukvarjajo tudi s tem, kako čim bolje pripraviti vzorce za analizo, da bodo rezultati zanesljivi.