Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
Podkasti
Glasba
Za otroke
V živo
Filmoteka
Zgodovina
Seznam
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Podkasti Glasba Za otroke V živo Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Naročnine
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Raziskujte ugriznimo znanost

Ogljikovi hidrati: škodljivi ali koristni?: Fizikalna uganka Vino in voda

19. 5. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Ogljikovi hidrati: škodljivi ali koristni?: Stabilizacija vitaminov z ogljikovimi hidrati

19. 5. 2022

Ogljikovi hidrati niso le za prehrano, ampak raziskujejo tudi njihovo uporabo kot pomožna sredstva v prehranskih dopolnilih. Na Biotehniški fakulteti razvijajo načine, kako kar najbolje obdržati lastnosti prehranskih dopolnil, in pri tem za matrico uporabljajo sestavljene ogljikove hidrate.

Ogljikovi hidrati: škodljivi ali koristni?: Vlaknine

19. 5. 2022

Med sestavljene ogljikove hidrate spadajo tudi prehranske vlaknine. Naš organizem jih ne more prebaviti in ne zagotavljajo nam nobene energije, so pa za naše telo vseeno zelo pomembne.

Ogljikovi hidrati: škodljivi ali koristni?: Prehrana športnikov in bolnikov

19. 5. 2022

Športniki za svoje delovanje potrebujejo veliko energije, da lahko dosegajo rezultate, višje od povprečnih človekovih zmogljivosti. Prav zato je pomembno, da na pravi način uravnotežijo svojo prehrano. Prehrana pa je posebno pomembna tudi pri bolnikih.

Neverjetna biodiverziteta naše države

23. 5. 2022

22. maj je že dobri dve desetletji Mednarodni dan biodiverzitete, od proglasitve v začetku 90-ih so ga članice OZN sicer obeleževale v decembru. Pred nekaj dnevi je Nacionalni inštitut za biologijo, koordinator 5-letnega projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta - umetnost življenja, predstavil promocijsko delo, fotografsko publikacijo s katero bo poskušal vizualno izpostavljati pomen biotske pestrosti Slovenije. Prvenstveno gre za ozaveščanje tistih, ki pomena in razsežnosti raznovrstnosti vrst pri nas še ne poznajo dovolj, v primeru knjige fotografij pa naj bi podobe govorile bolj kot množica besed. O sami publikaciji in o projektu ve več povedati gost, biolog dr. Davorin Tome z Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je kot urednik in fotograf, poleg koordinatorice projekta in tudi urednice knjige dr. Maje Opalički Slabe, prispeval lepo število več kot 140izbranih fotografij rastlin, gliv in živali pri nas. FOTO: Metulj lastovičar, lat. Papilio machaon VIR: Davorin Tome, NIB

Ogljikovi hidrati: škodljivi ali koristni?

19. 5. 2022

Ogljikovi hidrati zajemajo velik del naše prehrane. Spadajo med tako imenovana makrohranila, saj jih uživamo v večjih količinah, predvsem zato, da bi telesu zagotovili dovolj energije. Vendar so prišli na slab glas, saj naj bi prinašali tveganje za čezmerno težo in različne bolezni. To zagotovo drži za sladkor. Kako pa je s sestavljenimi ogljikovimi hidrati? So tudi ti za nas slabi ali jih nujno potrebujemo?

Kibernetska varnost: Matematična uganka Geslo

12. 5. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Kibernetska varnost: Kvantna komunikacija

12. 5. 2022

Želja po ohranjanju varnosti in skrivnosti v času, ko je prisluškovanje tako vseprisotno in vseobsegajoče, je velika. Zato vsi laboratoriji na svetu, ki dajo kaj nase, raziskujejo možnosti vzpostavitve kvantnih komunikacijskih sistemov. Kvantna komunikacija namreč velja za eno najbolj varnih.

Kibernetska varnost: Zlonamerni programi

12. 5. 2022

Poznamo računalniški črv, računalniški virus, trojanskega konja, bota… Okužbe z zlonamernimi programi so najbolj razširjena spletna tveganja. Najprej so bili uporabljeni za dokazovanje nepredvidenih poti do računalnika, danes pa se je razvoj zlonamerne opreme razvil v pravo industrijo.

Odkrivanje skrite vibracijske krajine

16. 5. 2022

Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji bo pojasnjeval biolog dr. Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Foto: Laserski vibrometer s katerim so odkrivali skriti svet sporazumevanja s tresljaji

Zdravljenje s svetlobo: Fizikalna uganka Laserska svetloba

5. 5. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Zdravljenje s svetlobo: Tehnologije LED

5. 5. 2022

Valovne dolžine svetlobe poskušajo reproducirati z uporabo različnih tehnologij. Ena takih so nizkofrekvenčni ali LLLT-laserji, ki sevajo koherentno svetlobo in svetlobo, ki jo pridobivajo iz LED diod.

Zdravljenje s svetlobo: Fotobiomodulacija semenčic

5. 5. 2022

Ker svetloba celice napolni z energijo, so na Kliničnem oddelku za reproduktivno medicino Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani izvedli raziskavo o vplivu fotobiomodulacije na moške spolne celice – semenčice.

Zdravljenje s svetlobo: Kronične rane

5. 5. 2022

Eden od primerov uporabe svetlobeje podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala.

Kibernetska varnost

12. 5. 2022

Leta 2010 so Američani in Izraelci razvili škodljivo kodo Stuxnet. Z njo so okužili na tisoče računalnikov v iranskih jedrskih obratih in popolnoma ohromili približno petino iranskih centrifug za bogatenje urana, s tem pa močno upočasnili celoten iranski jedrski program. Črv Stuxnet je bilo najučinkovitejše in najbolj prefinjeno do zdaj razvito in uporabljeno kibernetsko orožje. To je bil tudi prvi velik napad ene države na drugo z računalniškim orožjem. Ko se napad razširi, lahko pride do kibernetske vojne. Kaj to pomeni? Hiter razvoj digitalizacije še povečuje kibernetska tveganja. Vse bolj smo izpostavljeni posegom v osebne in druge podatke ter kraji intelektualne lastnine in denarja. Kako varni smo pred kibernetskimi napadi?

Otmar Pirkmajer, namestnik bana Dravske banovine med 1929 in 1935

9. 5. 2022

Prostor sedanje države in njenih ljudi skozi preteklo stoletje je bil čas treh večjih prelomnic in temeljitih obratov smeri razvoja, ki so vsakič precej zamenjali elite. Razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z naslovom Dr. Otmar Pirkmajer. Pozabljene elite, poskuša obuditi spomin na namestnika bana Dravske banovine med 1929 in 1935 Otmarja Pirkmajerja, roj.1888 umr.1971. Kot predvojni jugoslovanski liberalec je l.1944 podpiral sporazum Tito-Šubašić med partizani in jugoslovansko vlado v izgnanstvu, zato ga je Gestapo aretiral in poslal v koncentracijsko taborišče Dachau blizu Muenchna. Tam je konec aprila l.1945 kot tifusni bolnik doživel osvoboditev, bil poleti v Ljubljani v odsotnosti obsojen na smrt in čez dva meseca rehabilitiran, konec leta pa se je prijavil za profesorja upravnega prava na novi UNRRA Univerzi, ki so jo ustanovili OZN in ZDA. Tam je postal tudi prvi rektor, toda kmalu ga je aretirala ameriška kontraobveščevalna služba C.I.C. O njegovem življenju in zasnovi razstave v studiu govori avtorica, kustosinja dr.Irena Žmuc. Razstavo je oprla na družinski arhiv, državni bavarski arhiv v Muenchenu in na arhiv Službe državne varnosti Arhiva RS. FOTO: dr. Otmar Pirkmajer (1888-1971) na proslavi l.1935 VIR: http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-CT0MB94E

Recikliranje kompozitnih materialov: Fizikalna uganka Tehtanje na različnih podlagah

28. 4. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Recikliranje kompozitnih materialov

28. 4. 2022

Na svetu je okoli 340.000 vetrnic za pridobivanje električne energije, njihovo število pa hitro narašča. Vetrnice oziroma njihova krila morajo prenesti velike obremenitve, različne temperature, vlago in sušo, zato so zgrajena iz kompozitnega materiala. Doba trajanja vetrnic je približno 20 let. Kaj pa lahko z njimi naredimo, potem ko jih zamenjajo? Po svetu samo v tem trenutku po cestah vozi milijarda 500 milijonov avtomobilov, veliko večje pa je število vseh proizvedenih avtomobilov. Vsak od njih ima vsaj štiri gume, ki morajo ostati čim bolj nespremenjene v različnih vremenskih razmerah, oprijemati se morajo cestišča in se kar se da malo obrabljati. Zato so tudi gume narejene iz kompozitnega materiala. Kaj lahko naredimo z njimi, potem ko se obrabijo? Tako vetrnice kot gume je težko reciklirati, ni pa nemogoče.

Recikliranje kompozitnih materialov: Piroliza

28. 4. 2022

Piroliza je kemijski postopek termične razgradnje trdnih snovi z uporabo visoke temperature brez prisotnosti kisika. Ker ni kisika, snov ne zgori, ampak se razgradi. Piroliza je primerna za odpadke, ki vsebujejo polimere, med katere spadajo tudi lopatice vetrnic in avtomobilske gume.

Recikliranje kompozitnih materialov: Kemijsko recikliranje

28. 4. 2022

Druga možnost recikliranja kompozitnih materialov je kemijsko recikliranje. Pokazali bomo primer recikliranja kompozitnega materiala, ki se uporablja v avtomobilski in letalski industriji.

Recikliranje kompozitnih materialov: Mehansko recikliranje kompozitnih materialov

28. 4. 2022

Čeprav težko, je kompozitne materiale mogoče reciklirati. Prva možnost je mehansko recikliranje.

Zdravljenje s svetlobo

5. 5. 2022

Že v antiki so vedeli, da ima sončna svetloba terapevtski učinek. Danski zdravnik Niels Ryberg Finsen je konec 19. stoletja prvi zdravil obliko kožne tuberkuloze s sintetizirano umetno ultravijolično svetlobo. Leta 1903 je za to dobil Nobelovo nagrado za medicino. Danes vemo, da so sončni žarki za nas nevarni, vendar svetlobo za zdravljenje uporabljamo še zdaj. Eden od primerov njene uporabe je podporna terapija pri celjenju kroničnih ran in ran, ki nastanejo zaradi sindroma diabetičnega stopala. Pri zlatenici novorojenčke obsevajo z modro svetlobo, ki povzroči, da se bilirubin lahko izloči iz telesa, in tako odpravijo zlatenico. Kje še lahko za zdravljenje uporabljamo svetlobo in katero pri tem uporabljamo?

Niko Kralj, pionir industrijskega oblikovanja lesa

2. 5. 2022

Pred slabim desetletjem je v visoki starosti preminil Niko Kralj, arhitekt, predvsem pa pionir industrijskega oblikovanja lesa v nekdanji skupni državi v drugi polovici preteklega stoletja. Najbolj je poznan kot avtor stola REX kot sinonima za estetsko in razmeroma poceni pohištvo v povojnih desetletjih sprememb bivalnih navad v takrat modernih manjših stanovanjih v blokih in stolpnicah. V njegovih zadnjih nekaj letih sta izšla 2 zbornika o dosežkih tega arhitekta, univerzitetnega profesorja in iskalca harmonije med funkcijo in obliko. Založba Slovenska matica pa je nedavno poskrbela za izid tretjega v okviru novejše zbirke Odstiranja. Gre za zbornik besedil, ki odkrivajo tudi Kraljeve manj poznane dosežke pri oblikovanju predmetov iz lesa. Pogovarjali smo se z eno od dveh urednic, Špelo Šubic, kustosinjo z Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. FOTO: izsek iz naslovnice novega zbornika o Niku Kralju VIR: Slovenska matica

Spremembe na Arktiki: Matematična uganka Čakanje avtobusa

21. 4. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Spremembe na Arktiki

21. 4. 2022

Arktika je območje, ki obdaja severni zemljepisni tečaj. Njene meje je težko določiti, v glavnem pa pokriva Arktični ocean, sever Kanade, Aljasko, Grenlandijo in sever Evrazije. Območje Arktike je geografsko določeno s severnim tečajnikom. Severno od njega, kjer sonce vsaj en dan v letu ne vzide in vsaj eno noč ne zaide, se razteza območje, veliko 26 milijonov km2, ki je dvainpolkrat večje od Evrope. Del te površine, 18 milijonov km2, obsega z ledom pokrito morje. Čeprav je daleč od nas, močno vpliva na podnebje pri nas oziroma na podnebje celotne Zemlje. Obenem pa je to območje, kjer se hitreje kot drugje spreminja podnebje. Kakšen vpliv imajo spremembe na Arktiki na našo Zemljo?

Spremembe na Arktiki: Vetrovi

21. 4. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Spremembe na Arktiki: Merjenje črnega ogljika na Arktiki

21. 4. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Spremembe na Arktiki: Merjenje ledenikov in onesnaženosti

21. 4. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Projekt VISFRIM, upravljanje reke Vipave

25. 4. 2022

Obvladovanje poplav ob rekah se spreminja skozi čas, ampak njihovo upravljanje je v zadnjih dveh, treh desetletjih torišče protislovnih interesov stroke in ljudi, ki živijo ob vodah. V okviru slovensko-italijanskega projekta VISFRIM - zajema območje od Postojne do Vidma v Furlaniji ter vzhodni del dežele Veneto – smo sredi meseca obiskali delavnico v organizaciji Agencije Republike Slovenije za okolje, na kateri so iskali načine sodelovanja občanov pri obveščanju o poplavah reke Vipave. Foto: V okviru projekta VISFRIM je nastal tudi protipoplavni zid ob reki Vipavi v občini Miren-Kostanjevica Vir: https://www.ita-slo.eu/sl/visfrim

Nosečnost je cela znanost

13. 5. 2022

"Živijo, sem Živa, stara sem 29 let. Delam v arhitekturnem biroju. Nismo največji, smo pa kar znani, veliko nagrad smo dobili, tudi na razpisih zmagujemo. Sem najmlajša, pri njih delam že 6 let, takoj po faksu so me vzeli. Sej mi je ok, sam res veliko delam. In ker sem trenutno noseča, mi ni najlažje. Čez en mesec imam rok in mi je že precej neudobno. S kolesom se ne vozim več, tko da hodim peš. Počasi. Zadnjič so mi trobili na prehodu za pešce, k sm šla tok počas. In pol sem se obrnla, pokazala na svoj trebuh in fakiča. Pizda, ne gre, ne morm hitreje. Fak, kr trije bomo! Jst bom rodila otroka in potem ga bova mela. Tko, kr odnesla ga bova domov iz porodnišnice. In bo najin. Celo življenje sem se mogla učit in delat izpite in pisat teste in dokazovat, da zmorem in sem sposobna in imam znanje. Ampak otroka pa lahko kr maš. Tko, noben ne preveri, če ga boš znal vzgajat. Men je to čist noro!"

Zgodovinska kartografija ozemlja Slovenije

18. 4. 2022

Kako brati več stoletij stare zemljevide, ki so se od današnjih razlikovali po točnosti prikaza prostora, pričajo pa o takratnih predstavah o prostoru? Gost v pogovoru je geograf dr. Primož Gašperič, upravnik Zemljepisnega muzeja na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Pravkar pri Založbi ZRC SAZU izdana monografija tako dopolnjuje l.2020 izdano delo Kartografski zakladi slovenskega ozemlja istega avtorja, le da ga bogati z znanstveno metodologijo branja takšnih zemljevidov. Prav slednja v delu temelji na analizi 58 zemljevidov ozemlja sedanje države od 16. pa do konca 19. stoletja. Njeno izhodišče in osrednja tema analize so kartografski elementi kot so npr. elementi prikaza naravnega okolja, človekovih gradenj v njem, naselja, prometnice ipd. Gre še za zemljepisna imena, matematične in pojasnjevalne elemente. Sogovornik jih je na starih zemljevidih analiziral skozi časovno obdobje, in izdelal enotno metodologijo njihovega branja. Na sliki kolaž starih zemljevidov, ki jih hrani Zemljepisni muzej GIAM ZRC SAZU Vir: Zemljepisni muzej

Pogoji verodostojnosti anket javnega mnenja

11. 4. 2022

Redne volitve v državni zbor so pred vrati, in tako politične stranke kot njihovi državljanski odvodi skozi številne kanale poskušajo vplivati na volilne odločitve. Eden od njih so ankete javnega mnenja, ki jih občasno imenujejo tudi raziskave javnega mnenja. Z njihovimi rezultati na soočenjih, v komentarjih različnih medijev, in, seveda, na družabnih omrežjih, mnogi krepijo lastne kampanje. Kako so dobljeni rezultati vredni zaupanja, sploh glede na njihove razlike ? Katerim zaupati, nenazadnje, če bodoči volilec ali volilka še nima oblikovane volilne odločitve, zanima pa jo ali ga, katerim rezultatom gre najbolj zaupati, verjeti, kaj šele jih razumeti? In, ali agencije z njimi bolj ustvarjajo kot pa merijo preference? O strokovnih kriterijih priprave in izpeljave anket javnega mnenja, kjer je na prvem mestu reprezentativnost in ne število vprašanih, tokrat V ŽIVO govori prof.dr. Anuška Ferligoj, zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani, prejemnica Zoisove nagrade za življensko delo na področju akademske statistike! Slika: Kako priti do ustreznih odstotkov v anketah javnega mnenja? Vir: www.dobradrzava.si

Izjemni talenti: Hitro množenje

24. 3. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Izjemni talenti: Odkrivanje nadarjenih otrok

24. 3. 2022

Nadarjeni otroci uporabljajo bolj zrele strategije pri reševanju problemov. So hitrejši in natančnejši pri osnovnih kognitivnih nalogah. Kažejo nenehno radovednost, sprašuje bistra in prodorna vprašanja, imajo širok nabor zanimanj, se hitro in preprosto učijo ter ohranijo tisto, kar so se naučili. Ker dojemajo in se učijo na drugačne načine, se mora prepoznava nadarjenosti začeti dovolj zgodaj. Kako v Sloveniji odkrivamo nadarjene otroke?

Izjemni talenti: Savanti

24. 3. 2022

Tony DeBlois se je rodil kot nedonošenček in ob rojstvu tehtal manj kot kilogram. Zaradi posledic terapije s kisikom, ki jo je potreboval v prvih dneh življenja, je oslepel, terapija pa je vplivala tudi na razvoj njegovih možganov. Zaradi tega je imel številne težave pri učenju in osvajanju veščin, ki so potrebne za samostojno življenje. Tony DeBlois je avtist in savant. Poleg tega da ne vidi, ne zna brati in ne pisati. Zna pa na pamet zaigrati približno 10.000 pesmi.

V puškini cevi pod pritiskom je raziskoval zvok, našel pa posebno stanje snovi

4. 4. 2022

Pred 200 leti je francoski baron Charles Cagniard de la Tour (1777–1859) – bil je tudi fizik in inženir – želel razumeti, kaj se zgodi s tekočino pri vrenju v zaprti puškini cevi, ki je delovala na principu Papinovega lonca (pod pritiskom). Pravzaprav je raziskoval zvok, in z večanjem pritiska v cevi je zvok izginjal in v nekem trenutku popolnoma izginil. Tako približno se je začela raziskovalna in tehnološka pot tako imenovane "super kritične tekočine", posebnega stanja snovi v pogojih, ko se stisnjen plin začenja vesti kot tekočina – in lahko topi zelo različne snovi. Seveda je to "tehnologijo" že pred milijardami let in jo še, uporabila "narava", na primer planet Venera je tako rekoč v stanju "super kritične tekočine". O začetkih moderne ekstrakcije snovi in o mnogih drugih namenih rabe tega fizikalno-kemičnega stanja snovi govori dr. Marko Likon, vodja razvoja uspešne visokotehnološke domače tvrdke v Batujah (Škrlj). FOTO: Grafični prikaz posebnega stanja snovi oziroma t.im. super kritične tekočine Vir: Marko Likon

56. seja Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, posnetek

18. 5. 2022

Dnevni red seje: 1. Potrditev zapisnikov 49., 54. in 55. seje komisije 2. Letno poročilo Sveta za radiodifuzijo za obdobje 2021/2022 (oktober 2021 - april 2022) (predlog za umik točke) 3. Poročilo o izvajanju izvedbenega načrta Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013-2022 za leto 2021 4. Pobuda za organizacijo posveta o delu in pomenu Jerneja Kopitarja

Akustika prostorov: Fizikalna uganka Zvok v vakuumu

17. 3. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Akustika prostorov

17. 3. 2022

Na zvok vplivajo velikost in oblika prostora, materiali, iz katerih je zgrajen, in njegova oprema. Vse to mora omogočati, da se zvok na pravih mestih odbija in prenaša dlje, na drugih mestih pa se mora absorbirati, da ne nastane jek. V gledališču je zelo pomembno, da v dvorani vsi enako dobro in predvsem enako razumljivo slišijo igralce na odru – tako v prvi kot v zadnji vrsti. Kako to doseči? Kakšna je akustično dobra dvorana? Eno najpopolnejših akustičnih okolij je tako imenovana gluha soba, njeno nasprotje pa odmevnica. Predstavili vam bomo obe.

Akustika prostorov: Akustika Cukrarne

17. 3. 2022

Ob prenovi Cukrarne so veliko razmišljali tudi o njeni akustiki. Ker je obnovljena galerija namenjena več dejavnostim, je bilo akustičnih izzivov veliko.

Akustika prostorov: Odmevnica

17. 3. 2022

Glasbo, ki so jo med raziskavo predvajali z orkestrom, sestavljenim iz zvočnikov, so posneli v gluhi sobi, akustičnem laboratoriju, ki je zgrajen tako, da se v njej vsi zvoki razen izvornega takoj absorbirajo in izničijo. Drugo akustično laboratorijsko okolje in popolno nasprotje gluhe sobe pa je odmevnica.

Akustika prostorov: Prenova dvorane Šentjakobskega gledališča

17. 3. 2022

V gledališču je zelo pomembno, da v dvorani vsi enako dobro in predvsem enako razumljivo slišimo igralce. Da pa zvok med potovanjem do najbolj oddaljenih gledalcev v zadnjih vrstah ne izgubi jakosti in ne postane nerazumljiv, si akustiki pomagajo s posebnimi odbojnimi površinami. Eno takih so postavili ob prenovi dvorane Šentjakobskega gledališča.

Šola je zakon!

28. 3. 2022

To soboto se začenja že 14. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri, v nedeljo pa s slovesno podelitvijo stanovskih nagrad Teden slovenske drame, ki bo trajal 13 dni. Povzeli bomo nekaj izvlečkov s Sejma otroške knjige v Bologni, ki ga je obiskal naš dopisnik. Obiskali smo novo stalno razstavo v Slovenskem šolskem muzeju v glavnem mestu z naslovom Šola je zakon – o izobraževanju in vzgoji na Slovenskem skozi čas. Za konec smo strnili vtise s sredi tedna odprte fotografske razstave Onkraj objektiva v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.

Kakšen zrak dihamo pozimi: Fizikalna uganka Gorenje sveče

10. 3. 2022

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Kakšen zrak dihamo pozimi: Meritve v švicarskih Alpah

10. 3. 2022

Če se oddaljimo od posameznih virov onesnaženja, lahko izmerimo seštevek vseh virov in razredčeno onesnaženje. Sedlo Jungfrajoch ni znano le po najviše ležeči evropski železnici, temveč tudi po najviše ležeči raziskovalni postaji v Evropi, ki s svojim posebnim geografskim položajem znanstvenikom že vrsto let ponuja veliko zanimivih in koristnih podatkov o splošnem onesnaževanju v srednjem delu Evrope. Torej tudi nad Slovenijo.

Kakšen zrak dihamo pozimi: Metode merjenja

10. 3. 2022

Onesnaženje lahko merimo s tremi različnimi pristopi, s katerimi lahko izmerimo vse, kar je mogoče zaznati. Kaj vse je v onesnaženem zraku in kako lahko te delce zaznamo in izmerimo?

Izjemni talenti

24. 3. 2022

Tony DeBlois zna na pamet zaigrati približno 10.000 pesmi. Tony je savant – oseba z nadpovprečno razvitimi sposobnostmi, ki bi jih lahko opredelili skoraj kot čudežne. Kaj je v možganih savantov tisto, kar jim omogoča izjemne sposobnosti? Cristiano Ronaldo je izjemen nogometaš, ki ima poleg fizičnih sposobnosti še sposobnost izjemno hitrega procesiranj informacij, da predvidi, kam bo šla žoga. Kakšna je razlika med nadarjenostjo in talentom? Kako je talent povezan s količnikom inteligentnosti? Koliko je talent prirojen, koliko pa je uspeh na nekem področju odvisen od trdega dela? Bi lahko bili vsi kot Ronaldo in Deblois?

45. nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, posnetek

4. 4. 2022

Dnevni red seje: 1. Predlog zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Republiki Sloveniji v letih od 2023 do 2027 (ZFSŠI27) 2. Predlog odloka o preoblikovanju samostojnega visokošolskega zavoda Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto (OdPFIINM)

Tandemska celica z boljšo pretvorbo sončne v električno energijo

21. 3. 2022

Oddaja v obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena, pogovorov s posamičnimi naravoslovci skuša izpolnjevati poslanstvo javnega zavoda RTV Slovenija na področju deficitarnega področja “popularizacija znanosti”. Šele zavedanje o materialnih pogojih življenja živali, rastlin in nato še človeka kot vrste nam omogoča pot k začetkom razumevanja pravega mesta in nalog človeške družbe za popravo doslejšnjih napak industrijskega sveta in zametek poti v bolj trajnostno naravnan razvoj. Oddajo pripravlja Goran Tenze, na sporedu je v ponedeljek ob 13.05.

26. redna seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, prenos

10. 3. 2022

Dnevni red seje: 1. Demografski problemi v Sloveniji in v Evropski uniji