Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako težka je fizika in kako pri njenem razumevanju pomagajo poskusi? O tem bomo govorili z našim ugankarjem Nejcem Davidovićem ter dr. Alešem Mohoričem in dr. Anjo Kranjc Horvat. Vsak od njiju vam bo pokazal nekaj fizikalnih poskusov.
Kako težka je fizika in kako pri njenem razumevanju pomagajo poskusi? O tem bomo govorili z našim ugankarjem Nejcem Davidovićem ter dr. Alešem Mohoričem in dr. Anjo Kranjc Horvat. Vsak od njiju vam bo pokazal nekaj fizikalnih poskusov.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Slovenija je po količini pridelave hmelja šesta na svetu. To mesto so si hmeljarji pridobili s stabilno pridelavo, a jo lahko vsako leto dosežejo le z namakalnimi sistemi, ki jih uporabljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. V Sloveniji številni kmetje še vedno pridelujejo nekatere poljščine brez namakanja. Brez njega so, kot pravijo strokovnjaki, pridelovalci koruze, čebule in oljne buče močno ogroženi. Za večje donose bodo morali zagotoviti dopolnilno namakanje. Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Kako merimo količino vode v tleh ter kakšen način oskrbe in koliko vode potrebujejo različne rastline?
Slovenija je po količini pridelave hmelja šesta na svetu. To mesto so si hmeljarji pridobili s stabilno pridelavo, a jo lahko vsako leto dosežejo le z namakalnimi sistemi, ki jih uporabljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. V Sloveniji številni kmetje še vedno pridelujejo nekatere poljščine brez namakanja. Brez njega so, kot pravijo strokovnjaki, pridelovalci koruze, čebule in oljne buče močno ogroženi. Za večje donose bodo morali zagotoviti dopolnilno namakanje. Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Kako merimo količino vode v tleh ter kakšen način oskrbe in koliko vode potrebujejo različne rastline?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Namakanje ni preprosto in enako za vse rastline. Pomembno ni le, koliko vode jim damo, temveč tudi, kdaj in kako. Paradižnik, paprika in peteršilj imajo različne potrebe, če namakamo preveč ali premalo, ob napačnem času ali z vodo neustrezne temperature, lahko to negativno vpliva na rast in rodnost rastlin
Namakanje ni preprosto in enako za vse rastline. Pomembno ni le, koliko vode jim damo, temveč tudi, kdaj in kako. Paradižnik, paprika in peteršilj imajo različne potrebe, če namakamo preveč ali premalo, ob napačnem času ali z vodo neustrezne temperature, lahko to negativno vpliva na rast in rodnost rastlin
Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Podjetje Panvita za namakanje svojih 460 hektarjev obdelovalnih površin črpa vodo iz Soboškega jezera. Iz črpališča voda teče po podzemnih ceveh do hidrantov na poljih. Na te nato priključijo različne namakalne naprave: kapljični sistem, rolomat ali pivot.
Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Podjetje Panvita za namakanje svojih 460 hektarjev obdelovalnih površin črpa vodo iz Soboškega jezera. Iz črpališča voda teče po podzemnih ceveh do hidrantov na poljih. Na te nato priključijo različne namakalne naprave: kapljični sistem, rolomat ali pivot.
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Sluzenje morja torej ni le pojav na morski gladini, ampak sega bistveno globlje. Morska sluz lahko preplavi celoten vodni stolpec, od površine in vse do morskega dna. Prav pod gladino potekajo tihi, pogosto nevidni procesi, ki pa močno zaznamujejo življenje v morju.
Sluzenje morja torej ni le pojav na morski gladini, ampak sega bistveno globlje. Morska sluz lahko preplavi celoten vodni stolpec, od površine in vse do morskega dna. Prav pod gladino potekajo tihi, pogosto nevidni procesi, ki pa močno zaznamujejo življenje v morju.
Morje s sluzjo zagotovo ni vabljivo za kopalce, pa vendar ta sluz za človeka ni nevarna. Kopičenje želatinaste snovi na morski gladini ali pod njo pa lahko otežuje življenje ribičem in školjkarjem.
Morje s sluzjo zagotovo ni vabljivo za kopalce, pa vendar ta sluz za človeka ni nevarna. Kopičenje želatinaste snovi na morski gladini ali pod njo pa lahko otežuje življenje ribičem in školjkarjem.
Po dveh desetletjih se je poleti 2024 severni Jadran znova znašel pod gosto, lepljivo plastjo morske sluzi. Pojav ni bil le obsežen, temveč tudi izjemen zaradi nenavadnih okoliščin, ki so ga sprožile.
Po dveh desetletjih se je poleti 2024 severni Jadran znova znašel pod gosto, lepljivo plastjo morske sluzi. Pojav ni bil le obsežen, temveč tudi izjemen zaradi nenavadnih okoliščin, ki so ga sprožile.
Del mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji odložimo, del sežgemo, več kot 75 % letne količine odpadkov pa izvozimo v tujino. Evropska unija od nas zahteva, da do leta 2035 na odlagališča odložimo manj kot 10 % vseh komunalnih odpadkov. Kako bomo dosegli ta cilj? Ena izmed možnosti je sodobna sežigalnica. Tehnologija omogoča, da tudi pri sežiganju odpadkov natančno nadzorujemo izpuste. Pri tem imajo ključno vlogo filtri in drugi sistemi za čiščenje dimnih plinov. Na umestitev sežigalnice pa vpliva vreme, predvsem veter, ki omogoča razpršenje morebitnih emisij iz dimnikov v okolje. Ljubljana leži v kotlini, obdani z griči, kjer pogosto prihaja do temperaturnih inverzij in zadrževanja onesnaževal v spodnjih plasteh zraka. Kako visok dimnik bi morala imeti sežigalnica v Ljubljani? Kako delujejo sodobne sežigalnice, kako vplivajo na okolje in zdravje ljudi?
Del mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji odložimo, del sežgemo, več kot 75 % letne količine odpadkov pa izvozimo v tujino. Evropska unija od nas zahteva, da do leta 2035 na odlagališča odložimo manj kot 10 % vseh komunalnih odpadkov. Kako bomo dosegli ta cilj? Ena izmed možnosti je sodobna sežigalnica. Tehnologija omogoča, da tudi pri sežiganju odpadkov natančno nadzorujemo izpuste. Pri tem imajo ključno vlogo filtri in drugi sistemi za čiščenje dimnih plinov. Na umestitev sežigalnice pa vpliva vreme, predvsem veter, ki omogoča razpršenje morebitnih emisij iz dimnikov v okolje. Ljubljana leži v kotlini, obdani z griči, kjer pogosto prihaja do temperaturnih inverzij in zadrževanja onesnaževal v spodnjih plasteh zraka. Kako visok dimnik bi morala imeti sežigalnica v Ljubljani? Kako delujejo sodobne sežigalnice, kako vplivajo na okolje in zdravje ljudi?
Ko govorimo o sežigalnicah, se pogosto kot zgled omenja Dunaj. Njihova znamenita sežigalnica, ki stoji praktično v središču mesta, ni le tehnološko napredna, ampak tudi arhitekturno posebna, prepoznavna po živahni podobi, ki jo je ustvaril svetovno znani umetnik Hundertwasser. Za lepim videzom se skriva izjemno kompleksen sistem, ki omogoča varno sežiganje odpadkov in hkrati proizvodnjo toplote in elektrike. Kako deluje?
Ko govorimo o sežigalnicah, se pogosto kot zgled omenja Dunaj. Njihova znamenita sežigalnica, ki stoji praktično v središču mesta, ni le tehnološko napredna, ampak tudi arhitekturno posebna, prepoznavna po živahni podobi, ki jo je ustvaril svetovno znani umetnik Hundertwasser. Za lepim videzom se skriva izjemno kompleksen sistem, ki omogoča varno sežiganje odpadkov in hkrati proizvodnjo toplote in elektrike. Kako deluje?
Slovenija nima svoje velike državne sežigalnice za komunalne odpadke. A kljub temu se pri nas že izvajata sežig in sosežig nekaterih vrst odpadkov – le da potekata razpršeno, v industrijskih napravah, cementarnah in toplarnah.
Slovenija nima svoje velike državne sežigalnice za komunalne odpadke. A kljub temu se pri nas že izvajata sežig in sosežig nekaterih vrst odpadkov – le da potekata razpršeno, v industrijskih napravah, cementarnah in toplarnah.
Živimo v času podnebnih sprememb: povprečna temperatura se viša, ekstremni nalivi in daljša sušna obdobja so pogostejša. Podnebne spremembe vplivajo drugače na podeželje kot mesta, v katerih v Evropi živi 75 % prebivalstva. Kako se mesta prilagajajo na podnebne spremembe? Rotterdam na Nizozemskem ogroža dvigovanje morske gladine. V pilotnem naselju so hiše postavljene na betonske plavajoče temelje, ki omogočajo dvigovanje in spuščanje z gladino vode, zato so odporne proti plimi, neurjem in poplavam. V Kuala Lumpurju v Maleziji so za zmanjšanje poplav v središču mesta zgradili velik predor za odvodnjavanje meteorne vode, ki je obenem tudi avtocesta za lajšanje prometnih zastojev. V Ljubljani postavljamo prve deževne vrtove, ki bodo zadrževali in čistili padavinsko vodo ob ekstremnih padavinah, zelene strehe in stene pa preprečujejo pregrevanje stavb.
Živimo v času podnebnih sprememb: povprečna temperatura se viša, ekstremni nalivi in daljša sušna obdobja so pogostejša. Podnebne spremembe vplivajo drugače na podeželje kot mesta, v katerih v Evropi živi 75 % prebivalstva. Kako se mesta prilagajajo na podnebne spremembe? Rotterdam na Nizozemskem ogroža dvigovanje morske gladine. V pilotnem naselju so hiše postavljene na betonske plavajoče temelje, ki omogočajo dvigovanje in spuščanje z gladino vode, zato so odporne proti plimi, neurjem in poplavam. V Kuala Lumpurju v Maleziji so za zmanjšanje poplav v središču mesta zgradili velik predor za odvodnjavanje meteorne vode, ki je obenem tudi avtocesta za lajšanje prometnih zastojev. V Ljubljani postavljamo prve deževne vrtove, ki bodo zadrževali in čistili padavinsko vodo ob ekstremnih padavinah, zelene strehe in stene pa preprečujejo pregrevanje stavb.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Da bi povečala zadrževanje padavinske vode, ohladila stavbe, izboljšala kakovost zraka in omogočila dobro počutje prebivalcev, nemška mesta uvajajo zelene strehe in fasade. V Münchnu, Stuttgartu in Berlinu velja obvezna politika zelenih streh za vse nove stavbe z ravnimi strehami, večjimi od 100 m², ter za vse nove strehe z naklonom pod 12˚. Ta mesta izstopajo z več kot 4 milijoni m² zelenih streh. Kakšna je tehnologija zelenih streh in fasad?
Da bi povečala zadrževanje padavinske vode, ohladila stavbe, izboljšala kakovost zraka in omogočila dobro počutje prebivalcev, nemška mesta uvajajo zelene strehe in fasade. V Münchnu, Stuttgartu in Berlinu velja obvezna politika zelenih streh za vse nove stavbe z ravnimi strehami, večjimi od 100 m², ter za vse nove strehe z naklonom pod 12˚. Ta mesta izstopajo z več kot 4 milijoni m² zelenih streh. Kakšna je tehnologija zelenih streh in fasad?
Ena izmed modro-zelenih rešitev, ki v tujini že pomagajo pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb, so deževni vrtovi – naravni sistemi, ki posnemajo delovanje narave. V Sloveniji jih do zdaj še nismo poznali, zdaj pa prve primere dobivamo tudi pri nas – v ljubljanskem Tivoliju in na dvorišču Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL.
Ena izmed modro-zelenih rešitev, ki v tujini že pomagajo pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb, so deževni vrtovi – naravni sistemi, ki posnemajo delovanje narave. V Sloveniji jih do zdaj še nismo poznali, zdaj pa prve primere dobivamo tudi pri nas – v ljubljanskem Tivoliju in na dvorišču Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL.
Na glavi imamo v povprečju več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Hitrost njihove rasti je odvisna od genetike, hormonov in starosti. Najhitreje rastejo med 15. in 30. letom, približno 1 cm na mesec, nato se rast upočasni. Od 50 do 100 las nam vsak dan naravno izpade; nekateri že zelo zgodaj izgubijo lase, drugi jih imajo do pozne starosti. Kaj vpliva na to? Naši lasje se sčasoma spreminjajo. Po 30. letu navadno začnejo siveti. Najmlajša dokumentirana oseba s sivimi lasmi je bil 5-letni deček z redko gensko motnjo. Ali poznamo vzroke za sivenje in ali bi lahko ta proces ustavili ali celo obrnili?
Na glavi imamo v povprečju več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Hitrost njihove rasti je odvisna od genetike, hormonov in starosti. Najhitreje rastejo med 15. in 30. letom, približno 1 cm na mesec, nato se rast upočasni. Od 50 do 100 las nam vsak dan naravno izpade; nekateri že zelo zgodaj izgubijo lase, drugi jih imajo do pozne starosti. Kaj vpliva na to? Naši lasje se sčasoma spreminjajo. Po 30. letu navadno začnejo siveti. Najmlajša dokumentirana oseba s sivimi lasmi je bil 5-letni deček z redko gensko motnjo. Ali poznamo vzroke za sivenje in ali bi lahko ta proces ustavili ali celo obrnili?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Simulator letenja, simulator vožnje, simulator jedrske elektrarne, navtični simulator. Simulatorji so danes razširjeni na skoraj vseh področjih. Kako delujejo in kako jih uporabljajo? Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo imajo simulator letenja, s katerim študenti brez nevarnosti in z realnimi odzivi izkusijo okvare letala, turbulenco in različne izredne razmere. Na navtičnem simulatorju Fakultete za pomorstvo in promet se učijo vodenja ladje. Simulatorji niso le orodje za učenje in urjenje, so tudi most med teorijo in prakso, med varnostjo in izkušnjami. So prostor, v katerem se učimo brez posledic, zato da bi jih v resničnem svetu znali preprečiti.
Simulator letenja, simulator vožnje, simulator jedrske elektrarne, navtični simulator. Simulatorji so danes razširjeni na skoraj vseh področjih. Kako delujejo in kako jih uporabljajo? Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo imajo simulator letenja, s katerim študenti brez nevarnosti in z realnimi odzivi izkusijo okvare letala, turbulenco in različne izredne razmere. Na navtičnem simulatorju Fakultete za pomorstvo in promet se učijo vodenja ladje. Simulatorji niso le orodje za učenje in urjenje, so tudi most med teorijo in prakso, med varnostjo in izkušnjami. So prostor, v katerem se učimo brez posledic, zato da bi jih v resničnem svetu znali preprečiti.
V simulacijski sobi Nuklearne elektrarne Krško operaterji izpopolnjujejo znanje, rutino in odzivnost. Simulator namreč omogoča varno vadbo vseh postopkov – od vsakodnevnih operacij do najbolj nepredvidljivih izrednih dogodkov.
V simulacijski sobi Nuklearne elektrarne Krško operaterji izpopolnjujejo znanje, rutino in odzivnost. Simulator namreč omogoča varno vadbo vseh postopkov – od vsakodnevnih operacij do najbolj nepredvidljivih izrednih dogodkov.
Na Fakulteti za strojništvo UL študentov letalstva ne učijo le teorije. Z naprednim simulatorjem letenja lahko bodoči piloti in snovalci letal aerodinamične zakonitosti preizkusijo v praksi – tako postanejo enačbe in formule več kot le zapisi na papirju.
Na Fakulteti za strojništvo UL študentov letalstva ne učijo le teorije. Z naprednim simulatorjem letenja lahko bodoči piloti in snovalci letal aerodinamične zakonitosti preizkusijo v praksi – tako postanejo enačbe in formule več kot le zapisi na papirju.
Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.
Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.
Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?
Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?
Človekov obraz je poln podatkov. Povedo nam, kako se ljudje počutijo, kaj jih zanima, in izražajo kulturno pripadnost. Obrazi so za naše možgane nekaj posebnega, zato jih prepoznavamo drugače kot kaj drugega. Približno 2 % ljudi pa ima slepoto za obraze: obrazi so zanje vedno tuji, kot bi jih vsakokrat videli prvič. Zakaj obrnjene obraze težje prepoznamo? Zakaj se nam nekateri obrazi zdijo lepši od drugih? Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani raziskujejo obraze z napravo FaceReader, ki spremlja gibe na obrazu – okoli uči, ust, obrvi – in tako prebere čustva. Kdo bolje prepoznava obraze: umetna inteligenca ali ljudje sami?
Človekov obraz je poln podatkov. Povedo nam, kako se ljudje počutijo, kaj jih zanima, in izražajo kulturno pripadnost. Obrazi so za naše možgane nekaj posebnega, zato jih prepoznavamo drugače kot kaj drugega. Približno 2 % ljudi pa ima slepoto za obraze: obrazi so zanje vedno tuji, kot bi jih vsakokrat videli prvič. Zakaj obrnjene obraze težje prepoznamo? Zakaj se nam nekateri obrazi zdijo lepši od drugih? Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani raziskujejo obraze z napravo FaceReader, ki spremlja gibe na obrazu – okoli uči, ust, obrvi – in tako prebere čustva. Kdo bolje prepoznava obraze: umetna inteligenca ali ljudje sami?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Raziskave obrazov niso več le domena psihologije in nevroznanosti – danes nas opazujejo tudi algoritmi. Kaj razkrije naš obraz, ko se nasmehnemo, namrščimo ali samo malce privzdignemo obrv? Pogosto več, kot si mislimo. Obstaja naprava, ki zna to zelo natančno prebrati.
Raziskave obrazov niso več le domena psihologije in nevroznanosti – danes nas opazujejo tudi algoritmi. Kaj razkrije naš obraz, ko se nasmehnemo, namrščimo ali samo malce privzdignemo obrv? Pogosto več, kot si mislimo. Obstaja naprava, ki zna to zelo natančno prebrati.
Za nekatere ljudi so obrazi torej kratko malo neprepoznavni. Njihovo nasprotje pa so tisti, ki so mojstri v branju obrazov. Ena takih skupin so – presenetljivo – pokeraši. V igri, kjer moraš čim bolj skriti čustva, da ne razkriješ kart, je hkrati izjemno pomembno, da znaš brati obrazne izraze drugih. In najboljši igralci vedo: samo drobna sprememba v mimiki, komaj zaznaven trzljaj ustnic ali oči je lahko dovolj za zmago.
Za nekatere ljudi so obrazi torej kratko malo neprepoznavni. Njihovo nasprotje pa so tisti, ki so mojstri v branju obrazov. Ena takih skupin so – presenetljivo – pokeraši. V igri, kjer moraš čim bolj skriti čustva, da ne razkriješ kart, je hkrati izjemno pomembno, da znaš brati obrazne izraze drugih. In najboljši igralci vedo: samo drobna sprememba v mimiki, komaj zaznaven trzljaj ustnic ali oči je lahko dovolj za zmago.
V človeškem telesu je okoli 37 bilijonov celic, osnovnih gradnikov organizma. Naše telo vsak dan uniči več bilijonov starih in poškodovanih celic, vsako sekundo pa nastane kar 25 milijonov novih! V telesu imamo več kot 200 različnih vrst specializiranih celic in vsaka ima svojo nalogo in posebnosti. Kako dobro poznamo delovanje celic? Zakaj so raziskovalci v celico vstavili laser in kako lahko procese v celicah izkoristimo za zdravljenje bolezni?
V človeškem telesu je okoli 37 bilijonov celic, osnovnih gradnikov organizma. Naše telo vsak dan uniči več bilijonov starih in poškodovanih celic, vsako sekundo pa nastane kar 25 milijonov novih! V telesu imamo več kot 200 različnih vrst specializiranih celic in vsaka ima svojo nalogo in posebnosti. Kako dobro poznamo delovanje celic? Zakaj so raziskovalci v celico vstavili laser in kako lahko procese v celicah izkoristimo za zdravljenje bolezni?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Jedro, celična membrana, citoplazma in organeli v njej, kot so na primer mitohondriji, so osnovni gradniki celice. Dr. Matjaž Humar pa je v celice vstavil še laserje.
Jedro, celična membrana, citoplazma in organeli v njej, kot so na primer mitohondriji, so osnovni gradniki celice. Dr. Matjaž Humar pa je v celice vstavil še laserje.
Proces programirane celične smrti pa lahko izkoristimo tudi za zdravljenje. Prav to jim je uspelo na Kemijskem inštitutu.
Proces programirane celične smrti pa lahko izkoristimo tudi za zdravljenje. Prav to jim je uspelo na Kemijskem inštitutu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Humor razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. A humor ni značilen le za ljudi. Nove raziskave kažejo, da različne živalske vrste – veliki opičnjaki, psi, delfini, sloni, papige in podgane – za krepitev družbenih vezi podobno kot ljudje uporabljajo draženje in izzivanje. Humor se je z napredkom spreminjal. Digitalizacija je močno vplivala na to, kako humor ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga velikokrat doživljali v skupinah, danes pa pogosteje individualno na zaslonih telefonov. Kako je humor odvisen od kulturnih značilnosti neke družbe? Kaj je vloga političnega humorja in ali lahko mobilizira družbo?
Humor razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. A humor ni značilen le za ljudi. Nove raziskave kažejo, da različne živalske vrste – veliki opičnjaki, psi, delfini, sloni, papige in podgane – za krepitev družbenih vezi podobno kot ljudje uporabljajo draženje in izzivanje. Humor se je z napredkom spreminjal. Digitalizacija je močno vplivala na to, kako humor ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga velikokrat doživljali v skupinah, danes pa pogosteje individualno na zaslonih telefonov. Kako je humor odvisen od kulturnih značilnosti neke družbe? Kaj je vloga političnega humorja in ali lahko mobilizira družbo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?
Gradnja mostov sredi dolgih, ozkih rovov je torej redek inženirski izziv. Pri gradnji drugega tira med Divačo in Koprom rešujejo enega izmed najzahtevnejših izzivov v Sloveniji. Poglejmo, kako nastajajo mostovi, ki bodo za večino ljudi ostali nevidni – brez njih pa izvedba projekta ne bi bila mogoča.
Gradnja mostov sredi dolgih, ozkih rovov je torej redek inženirski izziv. Pri gradnji drugega tira med Divačo in Koprom rešujejo enega izmed najzahtevnejših izzivov v Sloveniji. Poglejmo, kako nastajajo mostovi, ki bodo za večino ljudi ostali nevidni – brez njih pa izvedba projekta ne bi bila mogoča.
Škocjanske jame niso zgolj geološki čudež, temveč tudi prizorišče izjemnih inženirskih dosežkov. Kako postaviti most nad deročo reko v globoki podzemni dvorani? Zgodba o mostu v Mali dolini in o znamenitem Cerkvenikovem mostu razkriva človeško iznajdljivost v enem izmed najlepših in najzanimivejših podzemnih svetov na svetu.
Škocjanske jame niso zgolj geološki čudež, temveč tudi prizorišče izjemnih inženirskih dosežkov. Kako postaviti most nad deročo reko v globoki podzemni dvorani? Zgodba o mostu v Mali dolini in o znamenitem Cerkvenikovem mostu razkriva človeško iznajdljivost v enem izmed najlepših in najzanimivejših podzemnih svetov na svetu.
Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?
Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?
Ljudje po svetu zavržemo približno 30 % vse hrane. V letu 2023 smo je v Sloveniji zavrgli skoraj 165.000 ton, kar pomeni v povprečju 78 kg hrane na prebivalca. Načrtovanje pridelave, predelave, transporta, prodaje in uporabe hrane je težko, ampak čedalje bolj nujno, da zmanjšamo količino odpadne hrane. Največ je še vedno nastaja v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane, potem proizvodnja hrane, najmanj pa je je v distribuciji in trgovanju z živili. Danes največ zavržene hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah. Imamo pa vse več načinov, kako jo uporabiti koristneje. Iz čebulnih ostankov lahko delamo papir, iz drugih ostankov pa bi lahko gojili žuželke za hrano rejnim živalim ali pridobivali zelene kemikalije.
Ljudje po svetu zavržemo približno 30 % vse hrane. V letu 2023 smo je v Sloveniji zavrgli skoraj 165.000 ton, kar pomeni v povprečju 78 kg hrane na prebivalca. Načrtovanje pridelave, predelave, transporta, prodaje in uporabe hrane je težko, ampak čedalje bolj nujno, da zmanjšamo količino odpadne hrane. Največ je še vedno nastaja v gospodinjstvih, sledita gostinstvo in strežba hrane, potem proizvodnja hrane, najmanj pa je je v distribuciji in trgovanju z živili. Danes največ zavržene hrane predelamo v bioplinarnah in kompostarnah. Imamo pa vse več načinov, kako jo uporabiti koristneje. Iz čebulnih ostankov lahko delamo papir, iz drugih ostankov pa bi lahko gojili žuželke za hrano rejnim živalim ali pridobivali zelene kemikalije.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Odpadno hrano bi lahko uporabili tudi za rejo žuželk. V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za njihovo vzrejo. Njihovi izsledki bodo namenjeni postavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
Odpadno hrano bi lahko uporabili tudi za rejo žuželk. V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za njihovo vzrejo. Njihovi izsledki bodo namenjeni postavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
Ker v živilskopredelovalni industriji velike količine odpadne hrane pomenijo dodaten strošek, so proizvodni procesi optimizirani. Kljub temu pa med proizvodnjo in pripravo hrane ostajajo olupki, kosti, koščice, lupine in deli rastline, ki niso primerni za uživanje. V EU je po proizvodnji užitnih vrtnin na drugem mestu (za paradižnikom) čebula. Pri tem vsako leto nastane približno 500.000 ton čebulnih ostankov, to je pretežno zunanji, neužitni suhi del čebule.
Ker v živilskopredelovalni industriji velike količine odpadne hrane pomenijo dodaten strošek, so proizvodni procesi optimizirani. Kljub temu pa med proizvodnjo in pripravo hrane ostajajo olupki, kosti, koščice, lupine in deli rastline, ki niso primerni za uživanje. V EU je po proizvodnji užitnih vrtnin na drugem mestu (za paradižnikom) čebula. Pri tem vsako leto nastane približno 500.000 ton čebulnih ostankov, to je pretežno zunanji, neužitni suhi del čebule.
Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.
Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.
Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.
Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.
Ko vstopimo v knjižnico, zavohamo značilen vonj starih knjig. Ta nastane zaradi hlapnih organskih spojin, ki se sproščajo iz papirja, lepila in črnila. Raziskovalci znajo analizirati in poustvariti vonj starih predmetov. To jim je uspelo tudi pri več tisoč let stari egipčanski mumiji. Pri nas so analizirali vonje različnih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije, med njimi Prešernovo tobačnico, imperialni pečat Marije Terezije in knjigo Janeza Ludvika Schoenlebna. Kakšen vonj je bil v Emoni?
Ko vstopimo v knjižnico, zavohamo značilen vonj starih knjig. Ta nastane zaradi hlapnih organskih spojin, ki se sproščajo iz papirja, lepila in črnila. Raziskovalci znajo analizirati in poustvariti vonj starih predmetov. To jim je uspelo tudi pri več tisoč let stari egipčanski mumiji. Pri nas so analizirali vonje različnih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije, med njimi Prešernovo tobačnico, imperialni pečat Marije Terezije in knjigo Janeza Ludvika Schoenlebna. Kakšen vonj je bil v Emoni?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!