Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izzivi osebne asistence: številni zavrnjeni invalidi, tožba izvajalcev in minimalne plače asistentov. O tujih delavcih pri nas in izkoriščevalskih delodajalcih. Kot vsak poletni ponedeljek zvečer: pronicljivi Tednikovi poletni komentatorji.
Izzivi osebne asistence: številni zavrnjeni invalidi, tožba izvajalcev in minimalne plače asistentov. O tujih delavcih pri nas in izkoriščevalskih delodajalcih. Kot vsak poletni ponedeljek zvečer: pronicljivi Tednikovi poletni komentatorji.
več: https://365.rtvslo.si/arhiv/tednik/175140015
več: https://365.rtvslo.si/arhiv/tednik/175140015
Slovenija se vsaj na prvi pogled zdi lepa, zelena, urejena. Tudi turistom se oglašujemo kot butičen dopustniški cilj z neokrnjeno naravo. A vse več smeti je povsod, zlasti ob cestah in na počivališčih. Med snemanjem prispevka je naša ekipa naletela tudi na dečka Aleksa, ki je ob cesti pobiral odvržene pločevinke. S tem denarjem si je kupil že štirikolesnik, načrtoval pa je še nakup prikolice, da bo lahko pomagal na kmetiji. A so ga člani kluba štirikolesnikov, ki so jih ganila dečkova dejanja, prehiteli in mu pripravili veliko presenečenje. Alenka Frantar in Erika Pečnik Ladika.
Slovenija se vsaj na prvi pogled zdi lepa, zelena, urejena. Tudi turistom se oglašujemo kot butičen dopustniški cilj z neokrnjeno naravo. A vse več smeti je povsod, zlasti ob cestah in na počivališčih. Med snemanjem prispevka je naša ekipa naletela tudi na dečka Aleksa, ki je ob cesti pobiral odvržene pločevinke. S tem denarjem si je kupil že štirikolesnik, načrtoval pa je še nakup prikolice, da bo lahko pomagal na kmetiji. A so ga člani kluba štirikolesnikov, ki so jih ganila dečkova dejanja, prehiteli in mu pripravili veliko presenečenje. Alenka Frantar in Erika Pečnik Ladika.
V Sloveniji je že skoraj 150 tisoč tujih delavcev, kar pomeni 16 odstotkov vseh delavcev. Največ jih je še vedno iz držav nekdanje Jugoslavije, zadnja leta pa hitro narašča število delavcev iz Indije, Nepala, Bangladeša, Filipinov. Vendar država ob množičnemu uvozu delovne sile ni poskrbela za vključevanje teh ljudi v našo družbo. Kaj vse te zgodbe povedo o naši družbi, o nas? Poglejmo, kako o teh vprašanjih v pogovoru z Anko Pirš razmišljajo naši poletni sogovorniki.
V Sloveniji je že skoraj 150 tisoč tujih delavcev, kar pomeni 16 odstotkov vseh delavcev. Največ jih je še vedno iz držav nekdanje Jugoslavije, zadnja leta pa hitro narašča število delavcev iz Indije, Nepala, Bangladeša, Filipinov. Vendar država ob množičnemu uvozu delovne sile ni poskrbela za vključevanje teh ljudi v našo družbo. Kaj vse te zgodbe povedo o naši družbi, o nas? Poglejmo, kako o teh vprašanjih v pogovoru z Anko Pirš razmišljajo naši poletni sogovorniki.
Po več kot 15 letih poročanja o izkoriščanju delavcev z območja nekdanje Jugoslavije zdaj vse pogosteje poročamo o slabih bivalnih razmerah in delovnih pogojih, v katere so pahnjeni azijski delavci. Slovenski delodajalci in agencije za posredovanje dela te delavce vabijo k nam, a tu se njihove sanje o boljšem življenju hitro razblinijo. Zakaj pristojni državni organi ne morejo ali nočejo stopiti na prste slabim delodajalcem, ki kratijo temeljne delavske in človekove pravice? Nekaj utrinkov prispevkov iz letošnje sezone: Anja Nab Huš, Anka Pirš in Evgenija Carl.
Po več kot 15 letih poročanja o izkoriščanju delavcev z območja nekdanje Jugoslavije zdaj vse pogosteje poročamo o slabih bivalnih razmerah in delovnih pogojih, v katere so pahnjeni azijski delavci. Slovenski delodajalci in agencije za posredovanje dela te delavce vabijo k nam, a tu se njihove sanje o boljšem življenju hitro razblinijo. Zakaj pristojni državni organi ne morejo ali nočejo stopiti na prste slabim delodajalcem, ki kratijo temeljne delavske in človekove pravice? Nekaj utrinkov prispevkov iz letošnje sezone: Anja Nab Huš, Anka Pirš in Evgenija Carl.
Je osebna asistenca res postala težje dostopna kot pred leti? Na to vse bolj opozarjajo številni invalidi. V hudih stiskah in bolezni so prepuščeni sami sebi in svojcem, številne prošnje za osebno asistenco so zavrnjene, opozarjajo. Pa čeprav je Slovenija po ustavi socialna država. Na drugi strani pa so nekateri izvajalci osebne asistence vložili tožbo zoper državo. Pravijo namreč, da nezadostno financiranje ogroža to dejavnost in načenja neodvisno življenje uporabnikov. Kakšna bo prihodnost osebne asistence? Alenka Frantar.
Je osebna asistenca res postala težje dostopna kot pred leti? Na to vse bolj opozarjajo številni invalidi. V hudih stiskah in bolezni so prepuščeni sami sebi in svojcem, številne prošnje za osebno asistenco so zavrnjene, opozarjajo. Pa čeprav je Slovenija po ustavi socialna država. Na drugi strani pa so nekateri izvajalci osebne asistence vložili tožbo zoper državo. Pravijo namreč, da nezadostno financiranje ogroža to dejavnost in načenja neodvisno življenje uporabnikov. Kakšna bo prihodnost osebne asistence? Alenka Frantar.
Poletni Infodrom se v tokratni oddaji posveča spletu: kakšne so pasti spletnih nakupov, kaj je umetna inteligenca in kako nam lahko pomaga. Spletni komentarji so lahko tudi nesramni in bolijo, zato je treba govoriti tudi o nasilju med vrstniki na spletu in digitalnih odpadkih.
Poletni Infodrom se v tokratni oddaji posveča spletu: kakšne so pasti spletnih nakupov, kaj je umetna inteligenca in kako nam lahko pomaga. Spletni komentarji so lahko tudi nesramni in bolijo, zato je treba govoriti tudi o nasilju med vrstniki na spletu in digitalnih odpadkih.
Marijana Gavrilović iz Srbije je v iskanju boljšega življenja pred nekaj leti prišla v Slovenijo. A tu jo je pričakalo vse kaj drugega. Zaposlila se je namreč v čistilnem servisu in kot sobarica v znanih hotelih in čistilka v državnih ustanovah izkusila izkoriščanje, poniževanje, kratenje delavskih pravic. O vsem, kar je doživela in kar doživljajo številne čistilke, je odkrito spregovorila za Tednik. Jelena Aščić.
Marijana Gavrilović iz Srbije je v iskanju boljšega življenja pred nekaj leti prišla v Slovenijo. A tu jo je pričakalo vse kaj drugega. Zaposlila se je namreč v čistilnem servisu in kot sobarica v znanih hotelih in čistilka v državnih ustanovah izkusila izkoriščanje, poniževanje, kratenje delavskih pravic. O vsem, kar je doživela in kar doživljajo številne čistilke, je odkrito spregovorila za Tednik. Jelena Aščić.
Konec marca je naša rimska dopisnica Mojca Širok v Tedniku razkrila nove pretresljive podrobnosti o življenju in delu umetnika, duhovnika in nekdanjega jezuita Marka Rupnika, ki ga več redovnic obtožuje fizične, psihične in spolne zlorabe. Potem ko so v cerkvi tri desetletja obtožbe pometali pod preprogo, so se vendarle zganili. Vodja dikasterija za nauk vere je pred dnevi povedal, da so izbrali sodnike, ki bodo sestavljali posebno sodišče.
Konec marca je naša rimska dopisnica Mojca Širok v Tedniku razkrila nove pretresljive podrobnosti o življenju in delu umetnika, duhovnika in nekdanjega jezuita Marka Rupnika, ki ga več redovnic obtožuje fizične, psihične in spolne zlorabe. Potem ko so v cerkvi tri desetletja obtožbe pometali pod preprogo, so se vendarle zganili. Vodja dikasterija za nauk vere je pred dnevi povedal, da so izbrali sodnike, ki bodo sestavljali posebno sodišče.
Ko nekaj poimenuješ s pravim imenom, potem tudi prevzameš odgovornost za to dogajanje, pravi ena izmed sogovornic v naših poletnih razmislekih o aktualnih temah, ki smo jih letos obravnavali v Tedniku. Zakaj pretresljive, nečloveške razmere v uničeni Gazi ne vodijo v množičen protest mednarodne javnosti? Če imamo empatijo do zatiranih, napadenih, stradajočih ljudi, zakaj se nič ne spremeni? Poglejmo, kaj so Anki Pirš o vojni in miru, o empatiji povedali naši poletni komentatorji.
Ko nekaj poimenuješ s pravim imenom, potem tudi prevzameš odgovornost za to dogajanje, pravi ena izmed sogovornic v naših poletnih razmislekih o aktualnih temah, ki smo jih letos obravnavali v Tedniku. Zakaj pretresljive, nečloveške razmere v uničeni Gazi ne vodijo v množičen protest mednarodne javnosti? Če imamo empatijo do zatiranih, napadenih, stradajočih ljudi, zakaj se nič ne spremeni? Poglejmo, kaj so Anki Pirš o vojni in miru, o empatiji povedali naši poletni komentatorji.
Da smo po treh desetletjih spet priča genocidu, je v Evropskem parlamentu o izraelski operaciji v Gazi na glas povedala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Stradanje prebivalstva v Gazi je zločin, pa je v Varnostnem svetu Združenih narodov jasno povedal slovenski predstavnik Samuel Žbogar. A zdi se, kot da svetu ni mar. Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Zgodbe o trpljenju in smrti v Gazi je v pogovoru za našo televizijo opisal tudi britanski kirurg slovenskega rodu Tomo Potokar.
Da smo po treh desetletjih spet priča genocidu, je v Evropskem parlamentu o izraelski operaciji v Gazi na glas povedala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Stradanje prebivalstva v Gazi je zločin, pa je v Varnostnem svetu Združenih narodov jasno povedal slovenski predstavnik Samuel Žbogar. A zdi se, kot da svetu ni mar. Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Zgodbe o trpljenju in smrti v Gazi je v pogovoru za našo televizijo opisal tudi britanski kirurg slovenskega rodu Tomo Potokar.
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Pripadniki vojske bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Mladića so v nekaj dneh zverinsko pobili 8372 bošnjaških moških in dečkov. Žal se kljub pravno potrjeni definiciji genocida, kljub resoluciji Organizacije združenih narodov in kljub obsodbam na haaškem sodišču genocid še vedno zanika. Presenetljivo pa je tudi to, da - čeprav gre za zločin, ki se je zgodil v nekoč bratski republiki in precej blizu Slovenije - omembe Srebrenice v slovenskem učnem načrtu skorajda ni. Nikolina Ilić.
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Pripadniki vojske bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Mladića so v nekaj dneh zverinsko pobili 8372 bošnjaških moških in dečkov. Žal se kljub pravno potrjeni definiciji genocida, kljub resoluciji Organizacije združenih narodov in kljub obsodbam na haaškem sodišču genocid še vedno zanika. Presenetljivo pa je tudi to, da - čeprav gre za zločin, ki se je zgodil v nekoč bratski republiki in precej blizu Slovenije - omembe Srebrenice v slovenskem učnem načrtu skorajda ni. Nikolina Ilić.
Redarska združba zlorablja radarje? Ogoljufani za vikende na morju. Kirurg Tomo Potokar iz Gaze. Nasilni varnostniki v azilnem domu. Namesto kolodvora elitni hotel?
Redarska združba zlorablja radarje? Ogoljufani za vikende na morju. Kirurg Tomo Potokar iz Gaze. Nasilni varnostniki v azilnem domu. Namesto kolodvora elitni hotel?
Kraja avtomobila v manj kot minuti. Kričeče in krvavo nečloveško. Že dneve in tedne in leta stojim na postaji. Pomežik soncu 2025. Spektakel glasbe, kiča in politike.
Kraja avtomobila v manj kot minuti. Kričeče in krvavo nečloveško. Že dneve in tedne in leta stojim na postaji. Pomežik soncu 2025. Spektakel glasbe, kiča in politike.
V čakalnici urgentnega bloka Kliničnega centra Ljubljana je pred petimi leti kot prva v Evropi zaživela knjižnica, namenjena bolnikom in svojcem. Njena posebnost je, da lahko vsak sposojeno knjigo odnese domov in jo pozneje vrne - ali pa tudi ne. Idejna ustanoviteljica projekta je Barbara Miklošič, ki je takrat delala kot zdravstvena administratorka v sprejemni pisarni. Zamisel o polici s knjigami je dobila, ko je opazila, da ljudje med čakanjem večinoma brskajo po telefonih. Danes je v ljubljanskem Kliničnem centru že 5 knjižnic, s podarjenimi knjigami pa zalaga tudi druge bolnišnice. Nina Mrzlikar.
V čakalnici urgentnega bloka Kliničnega centra Ljubljana je pred petimi leti kot prva v Evropi zaživela knjižnica, namenjena bolnikom in svojcem. Njena posebnost je, da lahko vsak sposojeno knjigo odnese domov in jo pozneje vrne - ali pa tudi ne. Idejna ustanoviteljica projekta je Barbara Miklošič, ki je takrat delala kot zdravstvena administratorka v sprejemni pisarni. Zamisel o polici s knjigami je dobila, ko je opazila, da ljudje med čakanjem večinoma brskajo po telefonih. Danes je v ljubljanskem Kliničnem centru že 5 knjižnic, s podarjenimi knjigami pa zalaga tudi druge bolnišnice. Nina Mrzlikar.
V letošnjih poletnih oddajah do konca avgusta bomo o aktualnih tedniških temah razmišljali s prav posebej izbranimi sogovorniki. Začenjamo z mladimi, pred katerimi so številni izzivi digitalne družbe, ki je vse bolj prežeta tudi z umetno inteligenco. Kako resnično je še lahko življenje, ukrojeno z diktaturo družbenih omrežij in aplikacij, komu lahko mladi še zaupajo, kje lahko poiščejo pomoč, kako lahko premagujejo stiske? Kako dobro ali slabo pri tem svojo nalogo opravljajo odrasli? O teh vprašanjih so se z novinarko Anko Pirš pogovarjali Nataša Kramberger, Tomato Košir, Arne Hodalič, Katka Žbogar, Anja Zag Golob in Žiga Divjak. Pa jim prisluhnimo.
V letošnjih poletnih oddajah do konca avgusta bomo o aktualnih tedniških temah razmišljali s prav posebej izbranimi sogovorniki. Začenjamo z mladimi, pred katerimi so številni izzivi digitalne družbe, ki je vse bolj prežeta tudi z umetno inteligenco. Kako resnično je še lahko življenje, ukrojeno z diktaturo družbenih omrežij in aplikacij, komu lahko mladi še zaupajo, kje lahko poiščejo pomoč, kako lahko premagujejo stiske? Kako dobro ali slabo pri tem svojo nalogo opravljajo odrasli? O teh vprašanjih so se z novinarko Anko Pirš pogovarjali Nataša Kramberger, Tomato Košir, Arne Hodalič, Katka Žbogar, Anja Zag Golob in Žiga Divjak. Pa jim prisluhnimo.
Po našem poročanju o nadlegovanju mladih po spletu so se politične stranke zavezale k zaostritvi zakonodaje. Javnost je močno razburilo sojenje štirim najstnikom, ki so nekdanjega dornavskega župana z lažnim profilom 14-letnega fanta zvabili na zmenek in potem obračunali z njim. Po naši zakonodaji je problematično ravnanje najstnikov, ne pa 40-letnika. Sodišče je odločilo, naj okoliščine razišče CSD, šele potem bodo odločili, če in kakšna kazen naj bi bila primerna za vedenje najstnikov. Ta primer je pokazal, kako pomanjkljiv in neprilagojen času je kazenski zakonik. Spletno nadlegovanje je namreč že del najstniškega vsakdana.
Po našem poročanju o nadlegovanju mladih po spletu so se politične stranke zavezale k zaostritvi zakonodaje. Javnost je močno razburilo sojenje štirim najstnikom, ki so nekdanjega dornavskega župana z lažnim profilom 14-letnega fanta zvabili na zmenek in potem obračunali z njim. Po naši zakonodaji je problematično ravnanje najstnikov, ne pa 40-letnika. Sodišče je odločilo, naj okoliščine razišče CSD, šele potem bodo odločili, če in kakšna kazen naj bi bila primerna za vedenje najstnikov. Ta primer je pokazal, kako pomanjkljiv in neprilagojen času je kazenski zakonik. Spletno nadlegovanje je namreč že del najstniškega vsakdana.
Bomo imeli še en referendum - tokrat o pokojninski reformi? Napoveduje ga Delavska koalicija, ki opozarja, da je predlagana pokojninska reforma protidelavska. Njeni izračuni celo kažejo, da bo kupna moč upokojencev z leti padala. Še več, po treh desetletjih naj bi bilo upokojencev, ki bodo prejemali pokojnino, nižjo od minimalne plače, že 80 odstotkov. Sindikati, podpisniki reforme in vlada govorijo nasprotno, trdijo, da bo z reformo zagotovljena stabilnost pokojninske blagajne. Kdo ima prav? Jasna Krljić Vreg.
Bomo imeli še en referendum - tokrat o pokojninski reformi? Napoveduje ga Delavska koalicija, ki opozarja, da je predlagana pokojninska reforma protidelavska. Njeni izračuni celo kažejo, da bo kupna moč upokojencev z leti padala. Še več, po treh desetletjih naj bi bilo upokojencev, ki bodo prejemali pokojnino, nižjo od minimalne plače, že 80 odstotkov. Sindikati, podpisniki reforme in vlada govorijo nasprotno, trdijo, da bo z reformo zagotovljena stabilnost pokojninske blagajne. Kdo ima prav? Jasna Krljić Vreg.
Počitniški Infodrom ima za vas nekaj nasvetov za prosti čas. Vloger Vid Pintarič je otroškemu poročevalcu Maticu zaupal nekaj nasvetov za pohod v gore, vloger Lukas pa povedal o svojem delu na YouTubu. Otroška poročevalka je raziskala muzej čokolade, Tilen je izdelal svojo namizno strateško igro, spletkarka Sara pa je raziskala vse o spletnem osvajanju.
Počitniški Infodrom ima za vas nekaj nasvetov za prosti čas. Vloger Vid Pintarič je otroškemu poročevalcu Maticu zaupal nekaj nasvetov za pohod v gore, vloger Lukas pa povedal o svojem delu na YouTubu. Otroška poročevalka je raziskala muzej čokolade, Tilen je izdelal svojo namizno strateško igro, spletkarka Sara pa je raziskala vse o spletnem osvajanju.
V našem popotovanju po skrajnih točkah Slovenije vam tokrat odkrivamo še zadnji kraj. Najbolj severna vas v Sloveniji je na Goričkem. Budinci v občini Šalovci imajo natanko 102 prebivalca, večina jih je starejših. Vas leži tik ob meji z Madžarsko. Nekoč je bila meja neprehodna, danes pa so povezani s slovenskimi vasmi za njo. Naselje sta obiskala novinarka Alenka Frantar in snemalec Jernej Vöröš.
V našem popotovanju po skrajnih točkah Slovenije vam tokrat odkrivamo še zadnji kraj. Najbolj severna vas v Sloveniji je na Goričkem. Budinci v občini Šalovci imajo natanko 102 prebivalca, večina jih je starejših. Vas leži tik ob meji z Madžarsko. Nekoč je bila meja neprehodna, danes pa so povezani s slovenskimi vasmi za njo. Naselje sta obiskala novinarka Alenka Frantar in snemalec Jernej Vöröš.
Letošnji maj je bil posvečen 80. obletnici konca druge svetovne vojne; slavila je tudi Ljubljana – mesto heroj. Njeni prebivalci so med letoma 1941 in 45 pretrpeli okrutno nasilje najprej italijanskih in potem nemških okupatorjev, ki so tesno sodelovali z domačimi kolaboranti. A hujše ko je bilo nasilje, bolj drzni so bili aktivisti Osvobodilne fronte. Med njimi je bil tudi oče igralca Gojmirja Lešnjaka. Jelena Aščić.
Letošnji maj je bil posvečen 80. obletnici konca druge svetovne vojne; slavila je tudi Ljubljana – mesto heroj. Njeni prebivalci so med letoma 1941 in 45 pretrpeli okrutno nasilje najprej italijanskih in potem nemških okupatorjev, ki so tesno sodelovali z domačimi kolaboranti. A hujše ko je bilo nasilje, bolj drzni so bili aktivisti Osvobodilne fronte. Med njimi je bil tudi oče igralca Gojmirja Lešnjaka. Jelena Aščić.
Zakaj politika že leta dopušča, da si nekateri najbolj revni dijaki ali dijaki, ki doma živijo v neznosnih razmerah, ne morejo privoščiti dijaškega doma? Nekateri se s tem odrečejo želeni šoli ali pa sploh ne uspejo zaključiti srednje šole. Oskrbnina je, kot je novinarka Aleksandra Dežman v Tedniku opozorila februarja, za vse enaka: 264 evrov mesečno. Ali se poslanci in ministrstva zavedajo problema in ali nameravajo spremeniti zakonodajo? Februarja ste gledalke in gledalci Tednika za plačilo dijaškega doma najrevnejšim zbrali kar 18 tisoč evrov. Tudi tokrat lahko z SMS-om BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919 do 30. junija prispevate 5 ali 10 evrov v dijaški sklad Zveze Anita Ogulin in ZPM. Pomoč lahko tudi nakažete na račun SI56 0201 2002 0297 991, sklic SI00 544, namen: Botrstvo Dijaški sklad.
Zakaj politika že leta dopušča, da si nekateri najbolj revni dijaki ali dijaki, ki doma živijo v neznosnih razmerah, ne morejo privoščiti dijaškega doma? Nekateri se s tem odrečejo želeni šoli ali pa sploh ne uspejo zaključiti srednje šole. Oskrbnina je, kot je novinarka Aleksandra Dežman v Tedniku opozorila februarja, za vse enaka: 264 evrov mesečno. Ali se poslanci in ministrstva zavedajo problema in ali nameravajo spremeniti zakonodajo? Februarja ste gledalke in gledalci Tednika za plačilo dijaškega doma najrevnejšim zbrali kar 18 tisoč evrov. Tudi tokrat lahko z SMS-om BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919 do 30. junija prispevate 5 ali 10 evrov v dijaški sklad Zveze Anita Ogulin in ZPM. Pomoč lahko tudi nakažete na račun SI56 0201 2002 0297 991, sklic SI00 544, namen: Botrstvo Dijaški sklad.
V petek smo zaznamovali mednarodni dan beguncev. Samo iz Gaze se je moralo izseliti 1,9 milijona Palestincev, poroča Amnesty International. Zaradi vojn, podnebnih sprememb in slabih ekonomskih razmer si mora življenje na novo ustvariti na milijone ljudi. Nekateri odidejo kot begunci, drugi si lahko uredijo najprej delovna dovoljenja in nato vstopijo v Evropsko unijo, ki pa izvaja vedno bolj restriktivno azilno politiko. Na eni strani poudarja pomanjkanje delovne sile, hkrati pa se vrstijo številne sporne prakse pri zaposlovanju tujcev. So begunci, priseljenci, migranti strošek, orodje za kovanje dobička ali enakovredni člani naše družbe? Anka Pirš.
V petek smo zaznamovali mednarodni dan beguncev. Samo iz Gaze se je moralo izseliti 1,9 milijona Palestincev, poroča Amnesty International. Zaradi vojn, podnebnih sprememb in slabih ekonomskih razmer si mora življenje na novo ustvariti na milijone ljudi. Nekateri odidejo kot begunci, drugi si lahko uredijo najprej delovna dovoljenja in nato vstopijo v Evropsko unijo, ki pa izvaja vedno bolj restriktivno azilno politiko. Na eni strani poudarja pomanjkanje delovne sile, hkrati pa se vrstijo številne sporne prakse pri zaposlovanju tujcev. So begunci, priseljenci, migranti strošek, orodje za kovanje dobička ali enakovredni člani naše družbe? Anka Pirš.
Preden se dokončno poslovite od šolskih klopi, se Poletni Infodrom posveča temam, ki so bile v letošnji sezoni povezane s šolo. Zanimalo nas je, kako se dogovorite za plesni par na valeti, kako nastane podkast v šoli, s kom sedeti v šolski klopi, kaj se dogaja v šoli v naravi in na medgeneracijski modni reviji ter kakšne so modne zapovedi glede šolskih copat.
Preden se dokončno poslovite od šolskih klopi, se Poletni Infodrom posveča temam, ki so bile v letošnji sezoni povezane s šolo. Zanimalo nas je, kako se dogovorite za plesni par na valeti, kako nastane podkast v šoli, s kom sedeti v šolski klopi, kaj se dogaja v šoli v naravi in na medgeneracijski modni reviji ter kakšne so modne zapovedi glede šolskih copat.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Osebno s predsednico parlamenta. Bo Janković predsednik Srbije? Bo zakon kaznoval spletno nadlegovanje? Funkcijska nevrološka motnja. Pomagajmo ohraniti dom.
Osebno s predsednico parlamenta. Bo Janković predsednik Srbije? Bo zakon kaznoval spletno nadlegovanje? Funkcijska nevrološka motnja. Pomagajmo ohraniti dom.
Bralna pismenost slovenskih petnajstletnikov je padla pod povprečje držav članic OECD-ja. Na zadnjih nacionalnih preizkusih znanja so devetošolci pri slovenščini v povprečju dosegli 63 odstotkov točk, pri matematiki pa komaj 53 odstotkov. Imajo pri tem kakšno vlogo tudi delovni zvezki? Pa ne zaradi cene ali nepregledne izbire. Vse glasnejša so namreč opozorila, da je delovnih zvezkov ponekod preveč in da otroci zaradi tega vse manj pišejo v navadne zvezke. Zaradi tega vse težje oblikujejo samostojne stavke in daljša besedila, kar prispeva k slabši pismenosti. Erika Pečnik Ladika.
Bralna pismenost slovenskih petnajstletnikov je padla pod povprečje držav članic OECD-ja. Na zadnjih nacionalnih preizkusih znanja so devetošolci pri slovenščini v povprečju dosegli 63 odstotkov točk, pri matematiki pa komaj 53 odstotkov. Imajo pri tem kakšno vlogo tudi delovni zvezki? Pa ne zaradi cene ali nepregledne izbire. Vse glasnejša so namreč opozorila, da je delovnih zvezkov ponekod preveč in da otroci zaradi tega vse manj pišejo v navadne zvezke. Zaradi tega vse težje oblikujejo samostojne stavke in daljša besedila, kar prispeva k slabši pismenosti. Erika Pečnik Ladika.
Kakšna usoda čaka Mercator? Okoli tega nekoč največjega slovenskega trgovca so se v kar 76-ih letih delovanja spletale številne uspešne zgodbe, v zadnjih letih pa slabe odločitve. Ko so Mercator leta 2014 prodali prezadolženemu hrvaškemu Agrokorju, so številni opozarjali, da ta poteza ni v korist Slovenije. Pred časom se je sedanji lastnik Fortenova Group iz Zagreba odločil za zaprtje vseh prodajaln Mercator Tehnika, zdaj kupce predvsem v manjših krajih razburja zaprtje 40-ih živilskih trgovin. Je to še zadnji žebelj v krsto najboljšega soseda? Feljtonski zapis Jasne Krljić Vreg.
Kakšna usoda čaka Mercator? Okoli tega nekoč največjega slovenskega trgovca so se v kar 76-ih letih delovanja spletale številne uspešne zgodbe, v zadnjih letih pa slabe odločitve. Ko so Mercator leta 2014 prodali prezadolženemu hrvaškemu Agrokorju, so številni opozarjali, da ta poteza ni v korist Slovenije. Pred časom se je sedanji lastnik Fortenova Group iz Zagreba odločil za zaprtje vseh prodajaln Mercator Tehnika, zdaj kupce predvsem v manjših krajih razburja zaprtje 40-ih živilskih trgovin. Je to še zadnji žebelj v krsto najboljšega soseda? Feljtonski zapis Jasne Krljić Vreg.
Krvni bratje - Društvo bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije že več let zaman poziva državo, naj izplača odškodnine hemofilikom, ki so se pred desetletji med zdravljenjem okužili s hepatitisom C. Bolnikom, ki so se med terapijo okužili z virusom HIV, je država priznala odškodnino. Na pristojnem ministrstvu pravijo, da se obeh okužb ne da primerjati. Bolniki pa pripovedujejo o stigmi zaradi okužbe s hepatitisom C in hudih težavah med zdravljenjem, kar je pri mnogih vodilo v težave z družino in vsakodnevnim življenjem. Aleksandra Dežman.
Krvni bratje - Društvo bolnikov z motnjo strjevanja krvi Slovenije že več let zaman poziva državo, naj izplača odškodnine hemofilikom, ki so se pred desetletji med zdravljenjem okužili s hepatitisom C. Bolnikom, ki so se med terapijo okužili z virusom HIV, je država priznala odškodnino. Na pristojnem ministrstvu pravijo, da se obeh okužb ne da primerjati. Bolniki pa pripovedujejo o stigmi zaradi okužbe s hepatitisom C in hudih težavah med zdravljenjem, kar je pri mnogih vodilo v težave z družino in vsakodnevnim življenjem. Aleksandra Dežman.
Po strelskem pohodu v Gradcu prejšnji teden, v katerem je umrlo deset ljudi, se spet odpirajo številna vprašanja o stiskah otrok in mladih. Pristojni v slovenskem šolstvu mirijo, da so naše šole varne, a kdo lahko da zagotovilo? Tudi naša družba seveda ni imuna na take in podobne in dogodke. Strokovnjaki iščejo odgovore na vprašanje, kaj mladega človeka prižene k tako skrajnemu dejanju, kaj pa o tem menijo slovenski dijaki? Kako doživljajo morilski pohod mladeniča na avstrijski srednji šoli in ali se v šoli počutijo varne? O tem jih je spraševala Nina Mrzlikar.
Po strelskem pohodu v Gradcu prejšnji teden, v katerem je umrlo deset ljudi, se spet odpirajo številna vprašanja o stiskah otrok in mladih. Pristojni v slovenskem šolstvu mirijo, da so naše šole varne, a kdo lahko da zagotovilo? Tudi naša družba seveda ni imuna na take in podobne in dogodke. Strokovnjaki iščejo odgovore na vprašanje, kaj mladega človeka prižene k tako skrajnemu dejanju, kaj pa o tem menijo slovenski dijaki? Kako doživljajo morilski pohod mladeniča na avstrijski srednji šoli in ali se v šoli počutijo varne? O tem jih je spraševala Nina Mrzlikar.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Infodromovci se ukvarjate z marsičim. V tokratni oddaji se posvečamo pestremu in barvitemu svetu kulturnega udejstvovanja. Otroški poročevalec Lovrenc se je pogovarjal z igralcem v filmu Tartinijev ključ Svitom Šturbejem, na OŠ Stopiče pa smo si ogledali gledališko predstavo Bajka o svetlobi. Obiskali smo tudi Akademsko folklorno skupino Študent iz Maribora. Otroška poročevalka Ema se je srečala z žlahtnim komedijantom Iztokom Mlakarjem, igralka Tina Vrbnjak pa se v predstavi Ženska, ki spi ukvarja s stereotipi v pravljicah.
Infodromovci se ukvarjate z marsičim. V tokratni oddaji se posvečamo pestremu in barvitemu svetu kulturnega udejstvovanja. Otroški poročevalec Lovrenc se je pogovarjal z igralcem v filmu Tartinijev ključ Svitom Šturbejem, na OŠ Stopiče pa smo si ogledali gledališko predstavo Bajka o svetlobi. Obiskali smo tudi Akademsko folklorno skupino Študent iz Maribora. Otroška poročevalka Ema se je srečala z žlahtnim komedijantom Iztokom Mlakarjem, igralka Tina Vrbnjak pa se v predstavi Ženska, ki spi ukvarja s stereotipi v pravljicah.
Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil poročilo direktorice urada državne varnosti Tulsi Gabbard, v katerem ta trdi, da Iran ne izdeluje jedrskega orožja. Trump domneva, da bo Iran jedrsko orožje pridobil v nekaj tednih ali najpozneje v nekaj mesecih, česar Združene države po njegovih besedah ne smejo dovoliti. V oddaji tudi o tem: - Putin zagrozil z zavzetjem ukrajinskega mesta Sumi - Matej Tonin se ne bo potegoval za nov mandat vodenja NSi. - Najdaljšemu dnevu v letu bo sledila Poletna muzejska noč
Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil poročilo direktorice urada državne varnosti Tulsi Gabbard, v katerem ta trdi, da Iran ne izdeluje jedrskega orožja. Trump domneva, da bo Iran jedrsko orožje pridobil v nekaj tednih ali najpozneje v nekaj mesecih, česar Združene države po njegovih besedah ne smejo dovoliti. V oddaji tudi o tem: - Putin zagrozil z zavzetjem ukrajinskega mesta Sumi - Matej Tonin se ne bo potegoval za nov mandat vodenja NSi. - Najdaljšemu dnevu v letu bo sledila Poletna muzejska noč
Alenka Frantar se je odpravila na skrajni vzhod Slovenije, v najbolj vzhodno ležeči slovenski vasi Pince-Marof in Bénica, obe v občini Lendava. Čeprav ležita v Prekmurju, sta pravzaprav primorski vasi. Predniki sedanjih prebivalcev so bili namreč Primorci, ki jih je pred 100 leti takratna oblast naselila na rob slovenskega etničnega ozemlja, na prazna poplavna polja. Spopadali so se z revščino, vojnami ter rekama Muro in Ledavo, pa vendar ostali in obstali.
Alenka Frantar se je odpravila na skrajni vzhod Slovenije, v najbolj vzhodno ležeči slovenski vasi Pince-Marof in Bénica, obe v občini Lendava. Čeprav ležita v Prekmurju, sta pravzaprav primorski vasi. Predniki sedanjih prebivalcev so bili namreč Primorci, ki jih je pred 100 leti takratna oblast naselila na rob slovenskega etničnega ozemlja, na prazna poplavna polja. Spopadali so se z revščino, vojnami ter rekama Muro in Ledavo, pa vendar ostali in obstali.
Podkasti so tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeni. Gre za pogovor, ki ga je mogoče na spletnih platmormah in aplikacijah spremljati kadarkoli in kjerkoli. Pogovore lahko vodi kdorkoli, tudi gost je lahko kdorkoli. To so prepoznali tudi politiki, še posebej zdaj, v predvolilnem obdobju. Pa lahko podkasterji z nekritičnimi vprašanji do sogovornika, brez konteksta in z velikim številom ogledov v resnici vplivajo na volivce? Kakšna je resnična moč podkasterjev, je preverila Katja Štok.
Podkasti so tudi v Sloveniji vse bolj priljubljeni. Gre za pogovor, ki ga je mogoče na spletnih platmormah in aplikacijah spremljati kadarkoli in kjerkoli. Pogovore lahko vodi kdorkoli, tudi gost je lahko kdorkoli. To so prepoznali tudi politiki, še posebej zdaj, v predvolilnem obdobju. Pa lahko podkasterji z nekritičnimi vprašanji do sogovornika, brez konteksta in z velikim številom ogledov v resnici vplivajo na volivce? Kakšna je resnična moč podkasterjev, je preverila Katja Štok.
Električni skiroji so postali del mestnega prometa tudi pri nas. So hitri in praktični, a tudi tihi in zato pogosto slabo opazni. V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovancev, do maja letos so jih že 125. Število huje telesno poškodovanih voznikov električnih skirojev je leta 2024 v primerjavi z letom prej naraslo za 29 odstotkov. Ob tem strokovnjaki opozarjajo na prehitre voznike, ki s predelanimi skiroji dosežejo mnogo večjo hitrost od dovoljenih 25 kilometrov na uro. Prodajalci kar javno ponujajo predelavo tovarniško vgrajenega omejevalnika hitrosti. Nina Mrzlikar.
Električni skiroji so postali del mestnega prometa tudi pri nas. So hitri in praktični, a tudi tihi in zato pogosto slabo opazni. V naši največji bolnišnici vsako leto sprejmejo okoli 600 poškodovancev, do maja letos so jih že 125. Število huje telesno poškodovanih voznikov električnih skirojev je leta 2024 v primerjavi z letom prej naraslo za 29 odstotkov. Ob tem strokovnjaki opozarjajo na prehitre voznike, ki s predelanimi skiroji dosežejo mnogo večjo hitrost od dovoljenih 25 kilometrov na uro. Prodajalci kar javno ponujajo predelavo tovarniško vgrajenega omejevalnika hitrosti. Nina Mrzlikar.
Šest let po aferi s plagiatorstvom je režiser, igralec in humorist Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v takem primeru kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina in ali in je po takem škandalu sploh mogoče povrniti ugled? Anka Pirš.
Šest let po aferi s plagiatorstvom je režiser, igralec in humorist Boris Kobal spregovoril o svojem boju z depresijo in medijskem linču. Zakaj se ljudje počutijo bolj opeharjene v takem primeru kot pa pri razkrinkanju političnih ali gospodarskih afer? Kakšne posledice javnega linčanja nosi družina in ali in je po takem škandalu sploh mogoče povrniti ugled? Anka Pirš.
Poletni Infodrom prinaša tematsko obarvane vsebine, ki smo jih videli v letošnji sezoni. V današnji oddaji so Infodromovci izvedeli vse, kar je dobro vedeti. Preverili smo, zakaj nekateri fantje na zapestju nosijo elastike, zakaj so pistacije tako priljubljeno živilo, kakšen je trenutno sleng mladih, kako je biti Tik Tok famus, kaj se dogaja v zbornici in kako je videti nagajiv razred.
Poletni Infodrom prinaša tematsko obarvane vsebine, ki smo jih videli v letošnji sezoni. V današnji oddaji so Infodromovci izvedeli vse, kar je dobro vedeti. Preverili smo, zakaj nekateri fantje na zapestju nosijo elastike, zakaj so pistacije tako priljubljeno živilo, kakšen je trenutno sleng mladih, kako je biti Tik Tok famus, kaj se dogaja v zbornici in kako je videti nagajiv razred.