Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Bo kdo odgovarjal zaradi smrti delavca, očeta dveh otrok? Bodo otroci z Duchennovo mišično distrofijo dočakali zdravilo? Adijo, stavbna dediščina, pozdravljeni, vila bloki. Invalidi na zdravniški pregled za vozniško dovoljenje čakajo 14 mesecev. Ženske v turizmu: od razglednic do prvih vplivnic.
Bo kdo odgovarjal zaradi smrti delavca, očeta dveh otrok? Bodo otroci z Duchennovo mišično distrofijo dočakali zdravilo? Adijo, stavbna dediščina, pozdravljeni, vila bloki. Invalidi na zdravniški pregled za vozniško dovoljenje čakajo 14 mesecev. Ženske v turizmu: od razglednic do prvih vplivnic.
Sporna gradnja na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke. Ali ZZZS bolne delavce prezgodaj pošilja nazaj na delo? Zaradi obnavljanja in ustvarjanja v zapuščeni delavski menzi na sodišče. Italija: pravica žensk do izbire samo na papirju. Ko krater na Luni postane spomenik ljubezni.
Sporna gradnja na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke. Ali ZZZS bolne delavce prezgodaj pošilja nazaj na delo? Zaradi obnavljanja in ustvarjanja v zapuščeni delavski menzi na sodišče. Italija: pravica žensk do izbire samo na papirju. Ko krater na Luni postane spomenik ljubezni.
Za nami je 1. maj, praznik dela. Številni delavci in sindikalisti so ob tem opozarjali, da delo že dolgo ni več vrednota in da se je treba za delavske pravice boriti vsak dan. Slišati je bilo tudi mnenja, da je praznik izgubil svoj pomen ter da je za mnoge postal le prost dan. Kako pa so 1. maj praznovali nekoč, pred nekaj desetletji? V sodelovanju z Dokumentacijo Televizije Slovenija smo našli nekaj zanimivih posnetkov iz našega bogatega arhiva.
Za nami je 1. maj, praznik dela. Številni delavci in sindikalisti so ob tem opozarjali, da delo že dolgo ni več vrednota in da se je treba za delavske pravice boriti vsak dan. Slišati je bilo tudi mnenja, da je praznik izgubil svoj pomen ter da je za mnoge postal le prost dan. Kako pa so 1. maj praznovali nekoč, pred nekaj desetletji? V sodelovanju z Dokumentacijo Televizije Slovenija smo našli nekaj zanimivih posnetkov iz našega bogatega arhiva.
Čeprav Slovenija na tekmovanju za Pesem evrovizije, ki bo prihodnji teden na Dunaju, ne bo imela svojega predstavnika, bo med tistimi, ki se bodo potegovali za čim boljšo uvrstitev, vendarle tudi Slovenka. Eva Marija Puc, ki bo zastopala barve Luksemburga, ima namreč slovenske korenine in je nanje zelo ponosna. Oče je Ljubljančan, mama pa Prekmurka iz Beltincev, kjer se je Eva Marija že kot deklica navdušila nad glasbo. Čeprav živi v Luksemburgu, kljub številnim obveznostim večkrat na leto pride v Slovenijo. Domov, pravi! Z njo se je pogovarjal Boštjan Rous.
Čeprav Slovenija na tekmovanju za Pesem evrovizije, ki bo prihodnji teden na Dunaju, ne bo imela svojega predstavnika, bo med tistimi, ki se bodo potegovali za čim boljšo uvrstitev, vendarle tudi Slovenka. Eva Marija Puc, ki bo zastopala barve Luksemburga, ima namreč slovenske korenine in je nanje zelo ponosna. Oče je Ljubljančan, mama pa Prekmurka iz Beltincev, kjer se je Eva Marija že kot deklica navdušila nad glasbo. Čeprav živi v Luksemburgu, kljub številnim obveznostim večkrat na leto pride v Slovenijo. Domov, pravi! Z njo se je pogovarjal Boštjan Rous.
Čeprav Slovenija na tekmovanju za Pesem Evrovizije, ki bo prihodnji teden na Dunaju, ne bo imela svojega predstavnika, bo med tistimi, ki se bodo potegovali za čim boljšo uvrstitev, vendarle tudi Slovenka. Eva Marija Puc, ki bo zastopala barve Luksemburga, ima namreč slovenske korenine in je nanje zelo ponosna. Oče je Ljubljančan, mama pa Prekmurka iz Beltincev, kjer se je Eva Marija že kot deklica navdušila nad glasbo. Čeprav živi v Luksemburgu, kljub številnim obveznostim večkrat na leto pride v Slovenijo. Domov, pravi! Z njo se je pogovarjal Boštjan Rous.
Čeprav Slovenija na tekmovanju za Pesem Evrovizije, ki bo prihodnji teden na Dunaju, ne bo imela svojega predstavnika, bo med tistimi, ki se bodo potegovali za čim boljšo uvrstitev, vendarle tudi Slovenka. Eva Marija Puc, ki bo zastopala barve Luksemburga, ima namreč slovenske korenine in je nanje zelo ponosna. Oče je Ljubljančan, mama pa Prekmurka iz Beltincev, kjer se je Eva Marija že kot deklica navdušila nad glasbo. Čeprav živi v Luksemburgu, kljub številnim obveznostim večkrat na leto pride v Slovenijo. Domov, pravi! Z njo se je pogovarjal Boštjan Rous.
Poostren nadzor nad bolniškimi odsotnostmi povzroča sive lase tudi številnim staršem. Lani jeseni je Zavod za zdravstveno zavarovanje ambulantam poslal dokument z natančno opisanimi pogoji za izdajo bolniških odsotnosti za spremstvo. Tega največkrat potrebujejo starši za otroke. Bolniška za spremstvo je dovoljena samo za ure dejanskega pregleda in poti. Zavarovalnica poudarja, da so se bolniške odsotnosti za spremstvo v zadnjih letih zelo povečale, za kar 170 odstotkov. Starši pa pravijo, da jih ostrejša pravila spravljajo v stisko ter celo ogrožajo njihovo zaposlitev. Aleksandra Dežman.
Poostren nadzor nad bolniškimi odsotnostmi povzroča sive lase tudi številnim staršem. Lani jeseni je Zavod za zdravstveno zavarovanje ambulantam poslal dokument z natančno opisanimi pogoji za izdajo bolniških odsotnosti za spremstvo. Tega največkrat potrebujejo starši za otroke. Bolniška za spremstvo je dovoljena samo za ure dejanskega pregleda in poti. Zavarovalnica poudarja, da so se bolniške odsotnosti za spremstvo v zadnjih letih zelo povečale, za kar 170 odstotkov. Starši pa pravijo, da jih ostrejša pravila spravljajo v stisko ter celo ogrožajo njihovo zaposlitev. Aleksandra Dežman.
Bo zdravstvo končno zadihalo ali se začenja zadnja bitka za denar, ki bo pokončala javno zdravstvo? Razmere v zdravstvu bodo nedvomno tudi v središču mandata nove vlade. Trenutno kaže, da jo bo najverjetneje sestavil SDS s pomočjo treh partnerjev, torej tudi Resnice, ki pa pravi, da ne bo v koaliciji. Kakšne ukrepe lahko pričakujejo zaposleni in bolniki, smo vprašali Novo Slovenijo, Demokrate in Resnico, v SDS-u se na vabilo Tednika niso odzvali. Domen Anderle.
Bo zdravstvo končno zadihalo ali se začenja zadnja bitka za denar, ki bo pokončala javno zdravstvo? Razmere v zdravstvu bodo nedvomno tudi v središču mandata nove vlade. Trenutno kaže, da jo bo najverjetneje sestavil SDS s pomočjo treh partnerjev, torej tudi Resnice, ki pa pravi, da ne bo v koaliciji. Kakšne ukrepe lahko pričakujejo zaposleni in bolniki, smo vprašali Novo Slovenijo, Demokrate in Resnico, v SDS-u se na vabilo Tednika niso odzvali. Domen Anderle.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Oddaja Dobro jutro je oddaja gledalcev. S svojimi svetovalnimi, izobraževalnimi, razvedrilnimi in informativnimi vsebinami sledimo željam gledalcev vseh starostnih skupin. V večurnem živem in dinamičnem jutranjem programu, ki je na sporedu vsak delovni dan, se prepleta studijski del z aktualnimi vklopi v živo z različnih koncev Slovenije. Raziskujemo teme, ki se dotikajo vsakdanjega življenja ljudi, in ponujamo najrazličnejše vsebine: od zdravstvenih, pravnih in kuharskih nasvetov, svetovanj o medosebnih odnosih, receptov iz domače lekarne do predstavljanj osupljivih življenjskih usod, vrtičkarskih in prehranskih nasvetov in atraktivnih nagradnih iger. Oddaja Dobro jutro uvaja sodobne televizijske formate s poudarkom na kakovostnih vsebinah. Upoštevajoč delež televizijskih gledalcev je oddaja med najbolje gledanimi oddajami nacionalne televizije. V letu 2014 so ustvarjalci oddaje prejeli eno najprestižnejših slovenskih medijskih priznanj: strokovnega Viktorja za najboljšo zabavno TV-oddajo.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoseke na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
Prvomajski Infodrom začenjamo s kresom. Vsako leto ga prižgejo tudi na Sladki Gori, zato smo se z mladimi v Infogromu pogovarjali o pripravah. Podrobno pod lupo smo razložili, kaj je delo, z učenci iz OŠ Frana Albrehta v Kamniku pa smo govorili o sadikah in vrtičkanju, začela se je namreč sezona del na vrtu. Obiskali smo mlade kamnoseke na OŠ Dutovlje in preverili, kaj klešejo v apnenec. Ob svetovnem dnevu plesa pa smo se družili s plesalkami Plesnega kluba Zebra.
V predpočitniškem Infodromu smo predstavili nov projekt Šola v kulturi. V oddaji boste izvedeli, kaj to je in kako so jo doživeli mladi Primorci, ki so spoznavali kulturo v Novem mestu. Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo v Infogromu učence OŠ Grm vprašali, kaj v današnjih časih najbolj okupira njihove misli. V nedeljo bo minilo 40 let od eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu. V rubriki Podrobno pod lupo smo si ogledali, kaj se je zgodilo in kakšne so bile posledice te katastrofe. Učenci OŠ Rogatec so ustvarili muzikal s pesmimi skupine Mi2, obiskali pa smo tudi mlade kolesarje iz Kolesarskega kluba Novo mesto, ki so trenirali na velodromu.
V predpočitniškem Infodromu smo predstavili nov projekt Šola v kulturi. V oddaji boste izvedeli, kaj to je in kako so jo doživeli mladi Primorci, ki so spoznavali kulturo v Novem mestu. Pred državnim praznikom, dnevom upora proti okupatorju, smo v Infogromu učence OŠ Grm vprašali, kaj v današnjih časih najbolj okupira njihove misli. V nedeljo bo minilo 40 let od eksplozije jedrskega reaktorja v Černobilu. V rubriki Podrobno pod lupo smo si ogledali, kaj se je zgodilo in kakšne so bile posledice te katastrofe. Učenci OŠ Rogatec so ustvarili muzikal s pesmimi skupine Mi2, obiskali pa smo tudi mlade kolesarje iz Kolesarskega kluba Novo mesto, ki so trenirali na velodromu.
Ob letu Srečka Kosovela smo se odpravili v Sežano, na osnovno šolo, ki nosi njegovo ime. Z učenci smo se pogovarjali o ustvarjanju muzikala Srečko. V Infogromu smo se srečali z mladimi prostovoljci. Podrobno pod lupo smo razložili, zakaj so številni ljudje po svetu spremljali volitve na Madžarskem in zakaj so bili rezultatov še posebej veseli mladi, ki sicer množično zapuščajo to državo. Otroški poročevalec Andraž se je pogovarjal z Mašo Kurent, svetovno prvakinjo v podiranju dreves, spoznali pa smo tudi Nurana, ki zbira kovance in bankovce.
Ob letu Srečka Kosovela smo se odpravili v Sežano, na osnovno šolo, ki nosi njegovo ime. Z učenci smo se pogovarjali o ustvarjanju muzikala Srečko. V Infogromu smo se srečali z mladimi prostovoljci. Podrobno pod lupo smo razložili, zakaj so številni ljudje po svetu spremljali volitve na Madžarskem in zakaj so bili rezultatov še posebej veseli mladi, ki sicer množično zapuščajo to državo. Otroški poročevalec Andraž se je pogovarjal z Mašo Kurent, svetovno prvakinjo v podiranju dreves, spoznali pa smo tudi Nurana, ki zbira kovance in bankovce.
Kakšno vlogo so imele ženske v promociji turizma v Istri in Dalmaciji v 19. in 20. stoletju? Na to vprašanje slikovito odgovarja istoimenska razstava, ki je na ogled na portoroški Fakulteti za turistične študije Turistica. V sodelovanju s Turističnim združenjem Portorož in Inštitutom za turizem Zagreb je nastal projekt, s katerim razkrivajo, kako so ženske pred več kot sto leti pomembno prispevale k razvoju in soustvarjanju turizma. Helena Florenin Pasinato.
Kakšno vlogo so imele ženske v promociji turizma v Istri in Dalmaciji v 19. in 20. stoletju? Na to vprašanje slikovito odgovarja istoimenska razstava, ki je na ogled na portoroški Fakulteti za turistične študije Turistica. V sodelovanju s Turističnim združenjem Portorož in Inštitutom za turizem Zagreb je nastal projekt, s katerim razkrivajo, kako so ženske pred več kot sto leti pomembno prispevale k razvoju in soustvarjanju turizma. Helena Florenin Pasinato.
Pomanjkanje zdravnikov različnih specializacij že dolgo povzroča nesprejemljivo dolge čakalne dobe. Eden izmed takih primerov je ambulanta za voznike s posebnimi potrebami, kjer morajo vozniki z različnimi omejitvami na prvi pregled čakati 14 mesecev. Že tako najbolj ranljivi ljudje zaradi tega lahko ostanejo celo brez službe in so tako rekoč ujetniki lastnega doma, opozarjajo invalidi. Prepričani so, da je odziv pristojnih prepočasen in premedel. Aleksandra Dežman.
Pomanjkanje zdravnikov različnih specializacij že dolgo povzroča nesprejemljivo dolge čakalne dobe. Eden izmed takih primerov je ambulanta za voznike s posebnimi potrebami, kjer morajo vozniki z različnimi omejitvami na prvi pregled čakati 14 mesecev. Že tako najbolj ranljivi ljudje zaradi tega lahko ostanejo celo brez službe in so tako rekoč ujetniki lastnega doma, opozarjajo invalidi. Prepričani so, da je odziv pristojnih prepočasen in premedel. Aleksandra Dežman.
Ljubljana postopoma izgublja zgodovinske vile, nadomeščajo jih novi objekti, ki spreminjajo podobo glavnega mesta. Na Mirju, nekoč elitni četrti starih meščanskih vil, počasi rastejo novi in moderni večstanovanjski vila bloki. Ogrožena je tudi več kot 100 let stara vila znanega arhitekta Ivana Vurnika, zgrajena za nekdanjega ljubljanskega župana Jura Adlešiča. Sedanji lastnik, poslovnež Andrej Marčič, načrtuje njeno rušitev, saj po njegovem obnova ni izvedljiva, namesto nje pa namerava zgraditi repliko stare vile. Medtem ko stroka opozarja na nepopravljivo izgubo, pristojni, ki so sprva soglašali z rušitvijo zavarovane dediščine, znova odločajo. Nina Mrzlikar.
Ljubljana postopoma izgublja zgodovinske vile, nadomeščajo jih novi objekti, ki spreminjajo podobo glavnega mesta. Na Mirju, nekoč elitni četrti starih meščanskih vil, počasi rastejo novi in moderni večstanovanjski vila bloki. Ogrožena je tudi več kot 100 let stara vila znanega arhitekta Ivana Vurnika, zgrajena za nekdanjega ljubljanskega župana Jura Adlešiča. Sedanji lastnik, poslovnež Andrej Marčič, načrtuje njeno rušitev, saj po njegovem obnova ni izvedljiva, namesto nje pa namerava zgraditi repliko stare vile. Medtem ko stroka opozarja na nepopravljivo izgubo, pristojni, ki so sprva soglašali z rušitvijo zavarovane dediščine, znova odločajo. Nina Mrzlikar.
Duchennova mišična distrofija je najpogostejša živčno-mišična bolezen pri otrocih. Junija lani je v Evropski uniji dovoljenje dobilo novo zdravilo givinostat, ki upočasnjuje napredovanje bolezni in propadanje mišic. V nekaterih evropskih državah je zdravilo že dostopno, financirajo ga iz javnih sredstev. V Sloveniji bi lahko z njim pomagali približno 12 otrokom, a se naša zdravstvena zavarovalnica za financiranje zdravila še ni odločila. Starši medtem nemočno gledajo, kako se njihovim otrokom zdravstveno stanje slabša iz dneva v dan. Domen Anderle.
Duchennova mišična distrofija je najpogostejša živčno-mišična bolezen pri otrocih. Junija lani je v Evropski uniji dovoljenje dobilo novo zdravilo givinostat, ki upočasnjuje napredovanje bolezni in propadanje mišic. V nekaterih evropskih državah je zdravilo že dostopno, financirajo ga iz javnih sredstev. V Sloveniji bi lahko z njim pomagali približno 12 otrokom, a se naša zdravstvena zavarovalnica za financiranje zdravila še ni odločila. Starši medtem nemočno gledajo, kako se njihovim otrokom zdravstveno stanje slabša iz dneva v dan. Domen Anderle.
Letos je v Sloveniji v delovnih nesrečah umrlo že deset ljudi, predlani 16. Na velikonočni ponedeljek se je v mariborskem podjetju BS VAR hudo poškodoval 32-letni bosanski državljan, potem ko se je nanj zrušila kovinska konstrukcija. V bolnišnici je istega dne umrl. Z Inšpektorata za delo so nam sporočili, da so v tem primeru zaznali sum opravljanja dela na črno. Na mariborski kriminalistični policiji pa so nam povedali, da preiskujejo sum kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu in kršitev delovnopravne zakonodaje. V podjetju so nam v telefonskem pogovoru zagrozili s tožbo. Jelena Ašćić.
Letos je v Sloveniji v delovnih nesrečah umrlo že deset ljudi, predlani 16. Na velikonočni ponedeljek se je v mariborskem podjetju BS VAR hudo poškodoval 32-letni bosanski državljan, potem ko se je nanj zrušila kovinska konstrukcija. V bolnišnici je istega dne umrl. Z Inšpektorata za delo so nam sporočili, da so v tem primeru zaznali sum opravljanja dela na črno. Na mariborski kriminalistični policiji pa so nam povedali, da preiskujejo sum kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pri delu in kršitev delovnopravne zakonodaje. V podjetju so nam v telefonskem pogovoru zagrozili s tožbo. Jelena Ašćić.
Tednik smo začeli s spomenikom, ki so ga Belokranjci posvetili tragično umrlim migrantom. Zaključujemo pa ga s skoraj 40 let starim posnetkom, ki priča, da so se že takrat iz najrevnejših držav mnogi podali na pot v boljše življenje. Decembra 1986 so na ladji Splošne plovbe našli 24 slepih potnikov iz Gane. Čeprav tudi takrat marsikdo v Evropi priseljencem ni bili naklonjen, je pri posadki ladje prevladala človečnost. Kapitan in mornarji so slepe potnike oskrbeli in pripeljali do Kopra. Kaj se je pozneje zgodilo z njimi, ne vemo.
Tednik smo začeli s spomenikom, ki so ga Belokranjci posvetili tragično umrlim migrantom. Zaključujemo pa ga s skoraj 40 let starim posnetkom, ki priča, da so se že takrat iz najrevnejših držav mnogi podali na pot v boljše življenje. Decembra 1986 so na ladji Splošne plovbe našli 24 slepih potnikov iz Gane. Čeprav tudi takrat marsikdo v Evropi priseljencem ni bili naklonjen, je pri posadki ladje prevladala človečnost. Kapitan in mornarji so slepe potnike oskrbeli in pripeljali do Kopra. Kaj se je pozneje zgodilo z njimi, ne vemo.
Ob svetovnem dnevu zdravja, je Mateja v Infodromu preverila, zakaj mladi hodijo v fitnes in kako vaditi varno. V Infogromu so mladi iz OŠ Dravlje povedali, zakaj radi sobivajo s kosmatinci, v rubriki Podrobno pod lupo pa smo pogledali, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Iran in ZDA sta po več kot mesecu dni vojskovanja sklenila 14-dnevno premirje - v tem času pa se bodo skušali dogovoriti za trajni mir. Obiskali smo vaje mladinskega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki danes tekmuje na državnem tekmovanju. Spoznali pa smo tudi Nika, zmagovalca natečaja Pošte Slovenije za najlepšo poštno znamko z naslovom Ljubezen.
Ob svetovnem dnevu zdravja, je Mateja v Infodromu preverila, zakaj mladi hodijo v fitnes in kako vaditi varno. V Infogromu so mladi iz OŠ Dravlje povedali, zakaj radi sobivajo s kosmatinci, v rubriki Podrobno pod lupo pa smo pogledali, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Iran in ZDA sta po več kot mesecu dni vojskovanja sklenila 14-dnevno premirje - v tem času pa se bodo skušali dogovoriti za trajni mir. Obiskali smo vaje mladinskega pevskega zbora OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki danes tekmuje na državnem tekmovanju. Spoznali pa smo tudi Nika, zmagovalca natečaja Pošte Slovenije za najlepšo poštno znamko z naslovom Ljubezen.
Pravica do izbire: ekipa Tednika je bila na Poljskem in na Hrvaškem. Na Poljskem je zaradi restriktivne zakonodaje umetna prekinitev nosečnosti težko dostopna, celo v primeru incesta ali posilstva. Na Hrvaškem zaradi ugovora vesti zdravnikov le redke bolnišnice opravljajo umetne prekinitve nosečnosti. Zakaj Slovenija nima niti ene same postelje v negovalni ustanovi za hudo bolne, ki imajo traheostomo in dihalno kanilo? Srečko Trujanović se ne more vrniti v dom starejših, kjer je bival več kot 10 let, in že več kot leto dni ostaja v bolnišnici. Sebastijan Pejovnik, ki je med delom v tujini doživel srčni infarkt, pa je ujet v tujini. Zakaj je 20 tisoč otrok v Sloveniji brez pediatra? Celo starši novorojenčkov ne vedo, kdo bo opravil nujne sistematske preglede? Nedostopnost pediatrov lahko predstavlja kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva, opozarja zagovornik načela enakosti.
Pravica do izbire: ekipa Tednika je bila na Poljskem in na Hrvaškem. Na Poljskem je zaradi restriktivne zakonodaje umetna prekinitev nosečnosti težko dostopna, celo v primeru incesta ali posilstva. Na Hrvaškem zaradi ugovora vesti zdravnikov le redke bolnišnice opravljajo umetne prekinitve nosečnosti. Zakaj Slovenija nima niti ene same postelje v negovalni ustanovi za hudo bolne, ki imajo traheostomo in dihalno kanilo? Srečko Trujanović se ne more vrniti v dom starejših, kjer je bival več kot 10 let, in že več kot leto dni ostaja v bolnišnici. Sebastijan Pejovnik, ki je med delom v tujini doživel srčni infarkt, pa je ujet v tujini. Zakaj je 20 tisoč otrok v Sloveniji brez pediatra? Celo starši novorojenčkov ne vedo, kdo bo opravil nujne sistematske preglede? Nedostopnost pediatrov lahko predstavlja kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva, opozarja zagovornik načela enakosti.
Minula dva tedna je zaznamovalo tudi potovanje vesoljske ladje Artemis II globoko v vesolje. S krova Artemisa pa sveta niso obkrožili le novi čarobni posnetki Lune in Zemlje, ampak tudi ganljiv spomenik ljubezni. Posadka je predlagala, da bi enega od kraterjev na Luni poimenovali po pokojni ženi poveljnika vesoljske ladje. Aleksandra Dežman.
Minula dva tedna je zaznamovalo tudi potovanje vesoljske ladje Artemis II globoko v vesolje. S krova Artemisa pa sveta niso obkrožili le novi čarobni posnetki Lune in Zemlje, ampak tudi ganljiv spomenik ljubezni. Posadka je predlagala, da bi enega od kraterjev na Luni poimenovali po pokojni ženi poveljnika vesoljske ladje. Aleksandra Dežman.
V Italiji so zakon o pravici do umetne prekinitve nosečnosti sprejeli leta 1978. A je splav kljub dolgoletni zakonski ureditvi v resnici težko dostopen, saj se več kot polovica zdravnikov in zdravstvenega osebja zaradi moralnih ali verskih razlogov sklicuje na ugovor vesti. V nekaterih italijanskih deželah, kot je Molize na jugu države, je njihov delež skoraj 90-odstoten. Dopisnica iz Italije Mojca Širok.
V Italiji so zakon o pravici do umetne prekinitve nosečnosti sprejeli leta 1978. A je splav kljub dolgoletni zakonski ureditvi v resnici težko dostopen, saj se več kot polovica zdravnikov in zdravstvenega osebja zaradi moralnih ali verskih razlogov sklicuje na ugovor vesti. V nekaterih italijanskih deželah, kot je Molize na jugu države, je njihov delež skoraj 90-odstoten. Dopisnica iz Italije Mojca Širok.
V zapuščeni stavbi nekdanje menze Cestnega podjetja Ljubljana od leta 2022 deluje Participativna ljubljanska avtonomna cona – PLAC, kjer potekajo različne dejavnosti. Maja bodo morali dokazovati pravico do uporabe prostorov na sodišču. Kaj avtonomni prostori sploh pomenijo v današnji družbi? Kako je Metelkovcem iz stare vojašnice uspelo ustvariti pomemben center alternativnih kultur in kaj se zdaj dogaja v nekdanji avtonomni tovarni Rog? Anka Pirš.
V zapuščeni stavbi nekdanje menze Cestnega podjetja Ljubljana od leta 2022 deluje Participativna ljubljanska avtonomna cona – PLAC, kjer potekajo različne dejavnosti. Maja bodo morali dokazovati pravico do uporabe prostorov na sodišču. Kaj avtonomni prostori sploh pomenijo v današnji družbi? Kako je Metelkovcem iz stare vojašnice uspelo ustvariti pomemben center alternativnih kultur in kaj se zdaj dogaja v nekdanji avtonomni tovarni Rog? Anka Pirš.
V Sloveniji vsak delovni dan zaradi bolniške odsotnosti manjka več kot 55 tisoč zaposlenih. Povprečno število bolniških dni znaša dobrih 21 delovnih dni. Kdaj je delavec pripravljen na vrnitev na delo? Naša sogovornica je tri mesece po operaciji kolena in nekaj dni po končanem zdravljenju v zdravilišču prejela odločbo, da je zmožna za 8-urno delo v vrtcu. Zdravstvena komisija zavoda poudarja, da odloča na podlagi medicinske dokumentacije in strokovnih smernic. Nina Mrzlikar.
V Sloveniji vsak delovni dan zaradi bolniške odsotnosti manjka več kot 55 tisoč zaposlenih. Povprečno število bolniških dni znaša dobrih 21 delovnih dni. Kdaj je delavec pripravljen na vrnitev na delo? Naša sogovornica je tri mesece po operaciji kolena in nekaj dni po končanem zdravljenju v zdravilišču prejela odločbo, da je zmožna za 8-urno delo v vrtcu. Zdravstvena komisija zavoda poudarja, da odloča na podlagi medicinske dokumentacije in strokovnih smernic. Nina Mrzlikar.
Zavarujmo sotočje Save Bohinjke in Dolinke, saj gre za naravni biser državnega pomena. Tako je Gibanje Varuhinje rek pred kratkim pozvalo vlado, državne institucije in Občino Radovljica, naj zaščitijo sotočje in podjetniku Igorju Bonclju preprečijo načrtovano gradnjo turistično rekreacijskega kompleksa tik ob sotočju. V Civilni iniciativi Reši sotočje opozarjajo, da bi gradnja povzročila nepopravljivo škodo za ekosistem. Jelena Aščić.
Zavarujmo sotočje Save Bohinjke in Dolinke, saj gre za naravni biser državnega pomena. Tako je Gibanje Varuhinje rek pred kratkim pozvalo vlado, državne institucije in Občino Radovljica, naj zaščitijo sotočje in podjetniku Igorju Bonclju preprečijo načrtovano gradnjo turistično rekreacijskega kompleksa tik ob sotočju. V Civilni iniciativi Reši sotočje opozarjajo, da bi gradnja povzročila nepopravljivo škodo za ekosistem. Jelena Aščić.
Tretje-, šesto- in devetošolci ste pisali nacionalno preverjanje znanja. V Infodromu nas je zanimalo predvsem, kako je šlo devetošolcem, saj se rezultata iz matematike in materinščine štejeta pri vpisu, če bo za srednjo šolo omejitev. Štirje astronavti NASE so drugega aprila v sklopu misije Artemis 2 odpotovali globlje v vesolje kot doslej. Razložili smo, kam so namenjeni in kaj je cilj misije. S spletkarko Saro smo preverili, kaj je grooming na spletu in kako ga prepoznati. Za konec pa nas čakajo še velikonočni pirhi: z osnovnošolci smo jih barvali tradicionalno, s čebulnimi olupki.
Tretje-, šesto- in devetošolci ste pisali nacionalno preverjanje znanja. V Infodromu nas je zanimalo predvsem, kako je šlo devetošolcem, saj se rezultata iz matematike in materinščine štejeta pri vpisu, če bo za srednjo šolo omejitev. Štirje astronavti NASE so drugega aprila v sklopu misije Artemis 2 odpotovali globlje v vesolje kot doslej. Razložili smo, kam so namenjeni in kaj je cilj misije. S spletkarko Saro smo preverili, kaj je grooming na spletu in kako ga prepoznati. Za konec pa nas čakajo še velikonočni pirhi: z osnovnošolci smo jih barvali tradicionalno, s čebulnimi olupki.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
V naslednjem prispevku pa o upanju na boljše življenje mladih na Zahodnem Balkanu - šest držav na tem območju si še vedno prizadeva za članstvo v Evropski uniji. Medtem ko se proces širitve pogosto zapleta, pa imajo pri povezovanju mladih ključno vlogo evropski programi, kot je Erasmus+, ki spodbujajo izobraževanje, mobilnost in mednarodno sodelovanje. Za številne mlade so tovrstni programi prva priložnost, da stopijo v širši evropski prostor. Kako vidijo svojo prihodnost? Nikolina Ilić.
V naslednjem prispevku pa o upanju na boljše življenje mladih na Zahodnem Balkanu - šest držav na tem območju si še vedno prizadeva za članstvo v Evropski uniji. Medtem ko se proces širitve pogosto zapleta, pa imajo pri povezovanju mladih ključno vlogo evropski programi, kot je Erasmus+, ki spodbujajo izobraževanje, mobilnost in mednarodno sodelovanje. Za številne mlade so tovrstni programi prva priložnost, da stopijo v širši evropski prostor. Kako vidijo svojo prihodnost? Nikolina Ilić.
Kako pomagati medvedom, ki živijo v neprimernih razmerah v ujetništvu, v naravo pa jih ni mogoče vrniti? Mednarodna organizacija Štiri tačke ima zavetišča za medvede po vsem svetu, v avstrijskem sta že dva medveda iz Slovenije, ki so ju lani rešili iz ujetništva. Od leta 2022 si prizadevajo, da bi se k njim preselil še medved, ki že več kot 20 let živi v majhni ogradi zasebnega parka za živali v Horjulu, a ga lastnik ne želi izročiti. Avstrijsko društvo opozarja, da medved nima primernih pogojev za življenje, lastnik parka zatrjuje, da jih ima. Nina Mrzlikar.
Kako pomagati medvedom, ki živijo v neprimernih razmerah v ujetništvu, v naravo pa jih ni mogoče vrniti? Mednarodna organizacija Štiri tačke ima zavetišča za medvede po vsem svetu, v avstrijskem sta že dva medveda iz Slovenije, ki so ju lani rešili iz ujetništva. Od leta 2022 si prizadevajo, da bi se k njim preselil še medved, ki že več kot 20 let živi v majhni ogradi zasebnega parka za živali v Horjulu, a ga lastnik ne želi izročiti. Avstrijsko društvo opozarja, da medved nima primernih pogojev za življenje, lastnik parka zatrjuje, da jih ima. Nina Mrzlikar.
Shizofrenija je najpogostejša psihotična duševna motnja, ima jo približno odstotek ljudi, torej vsak stoti prebivalec Slovenije. Okolica bolnike zaznamuje s predsodki, stigmo in strahom. O življenju s to boleznijo in o tem, zakaj je tako kot številni drugi hudo bolni ujetnica sistema, je za Tednik spregovorila 39-letna Ljubljančanka Maja Klemenčič. Z minimalnim dohodkom, ki ga takim bolnikom namenja država, ni mogoče preživeti, opozarja. Zato je že leta odvisna od pomoči ljudi, ki so ji pripravljeni pomagati. Z njo se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Shizofrenija je najpogostejša psihotična duševna motnja, ima jo približno odstotek ljudi, torej vsak stoti prebivalec Slovenije. Okolica bolnike zaznamuje s predsodki, stigmo in strahom. O življenju s to boleznijo in o tem, zakaj je tako kot številni drugi hudo bolni ujetnica sistema, je za Tednik spregovorila 39-letna Ljubljančanka Maja Klemenčič. Z minimalnim dohodkom, ki ga takim bolnikom namenja država, ni mogoče preživeti, opozarja. Zato je že leta odvisna od pomoči ljudi, ki so ji pripravljeni pomagati. Z njo se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
9-letni Jaka Škof iz Ribnice trpi za mišično distrofijo. Mišice mu odmirajo, težko hodi, ogroženi so tudi njegovi notranji organi. A obstaja upanje. Če ga junija odpeljejo na zdravljenje na Florido, se bo propadanje mišic ustavilo oziroma upočasnilo. Že skoraj leto dni se njegova družina trudi, da bi zbrali dva milijona in pol evrov, manjka jim še 900 tisoč evrov, časa pa imajo le še dva meseca, zato tudi gledalke in gledalce Tednika prosijo za pomoč. Če želite Jaku omogočiti zdravljenje, pošljite SMS JAKA5 ali JAKA10 na številko 1919 in prispevali boste 5 ali 10 evrov. Jakovo družino je obiskala novinarka Erika Pečnik Ladika.
9-letni Jaka Škof iz Ribnice trpi za mišično distrofijo. Mišice mu odmirajo, težko hodi, ogroženi so tudi njegovi notranji organi. A obstaja upanje. Če ga junija odpeljejo na zdravljenje na Florido, se bo propadanje mišic ustavilo oziroma upočasnilo. Že skoraj leto dni se njegova družina trudi, da bi zbrali dva milijona in pol evrov, manjka jim še 900 tisoč evrov, časa pa imajo le še dva meseca, zato tudi gledalke in gledalce Tednika prosijo za pomoč. Če želite Jaku omogočiti zdravljenje, pošljite SMS JAKA5 ali JAKA10 na številko 1919 in prispevali boste 5 ali 10 evrov. Jakovo družino je obiskala novinarka Erika Pečnik Ladika.
Vsaka nova vojna prinaša nove tragedije. V prvih dveh tednih izraelsko-ameriškega napada na Iran je svoje domove moralo zapustiti tri milijone in pol ljudi. Številni med njimi si želijo v Evropo, ki pa vedno bolj zaostruje migrantsko politiko. Kaj to pomeni za ljudi, ki se na migrantskih poteh srečujejo z nevarnostmi in tudi umirajo daleč od doma? V Črnomlju je lokalna skupnost na pobudo Nade Šimunić in skupine Prehod na pokopališču postavila obeležje vsem migrantom, ki so umrli pri prečkanju Kolpe. Do zdaj jih je življenje v tej mejni reki izgubilo več kot 50. Anka Pirš.
Vsaka nova vojna prinaša nove tragedije. V prvih dveh tednih izraelsko-ameriškega napada na Iran je svoje domove moralo zapustiti tri milijone in pol ljudi. Številni med njimi si želijo v Evropo, ki pa vedno bolj zaostruje migrantsko politiko. Kaj to pomeni za ljudi, ki se na migrantskih poteh srečujejo z nevarnostmi in tudi umirajo daleč od doma? V Črnomlju je lokalna skupnost na pobudo Nade Šimunić in skupine Prehod na pokopališču postavila obeležje vsem migrantom, ki so umrli pri prečkanju Kolpe. Do zdaj jih je življenje v tej mejni reki izgubilo več kot 50. Anka Pirš.
Klopi so že prilezli iz zemlje in oprezajo za svojimi gostitelji, zato v Infodromu več o njih. Naša Neža je na terenu z biologinjo poiskala nekaj primerkov teh najbolj nevarnih živali pri nas. Polnoletni državljani bomo v nedeljo izbirali predstavnike v državnem zboru, zato smo v Infogromu poizvedeli, kje vse ste opazili, da je pred nami volilni dan, podrobno pod lupo pa razložili, kako izbiramo poslance in na kaj volitve vplivajo. Na dan možganov smo obiskali delavnico, na kateri so mladi raziskovali, zakaj nas je strah. Ob koncu pa smo skupaj s pesnikom Svitom iskali najlepše rime.
Klopi so že prilezli iz zemlje in oprezajo za svojimi gostitelji, zato v Infodromu več o njih. Naša Neža je na terenu z biologinjo poiskala nekaj primerkov teh najbolj nevarnih živali pri nas. Polnoletni državljani bomo v nedeljo izbirali predstavnike v državnem zboru, zato smo v Infogromu poizvedeli, kje vse ste opazili, da je pred nami volilni dan, podrobno pod lupo pa razložili, kako izbiramo poslance in na kaj volitve vplivajo. Na dan možganov smo obiskali delavnico, na kateri so mladi raziskovali, zakaj nas je strah. Ob koncu pa smo skupaj s pesnikom Svitom iskali najlepše rime.
Izobraževanje pod nadzorom. Vključujoča družba. Ameriški napad na Venezuelo. Tednik 1985: Za praznike pa domov. Romunski eksodus. Onkraj horizonta dogodkov.
Izobraževanje pod nadzorom. Vključujoča družba. Ameriški napad na Venezuelo. Tednik 1985: Za praznike pa domov. Romunski eksodus. Onkraj horizonta dogodkov.
V Sloveniji bi potrebovali vsaj tisoč novih potencialnih darovalcev krvotvornih matičnih celic. Presaditev je za številne bolnike z najhujšimi oblikami krvnih rakov namreč edina možnost preživetja, uspeh zdravljenja pa je odvisen od velikosti in raznovrstnosti registra darovalcev. Ustreznega darovalca išče tudi Marko Česnik iz Radeč, ki je sredi januarja zbolel za levkemijo. V svetovnem registru zanj ni ustreznega darovalca, zato so ga začeli iskati tudi v domačem okolju. Odziv v Radečah je bil množičen, a žal neuspešen. Morda pa bodo prav novi darovalci rešili življenje drugemu bolniku s podobno diagnozo. Nina Mrzlikar.
V Sloveniji bi potrebovali vsaj tisoč novih potencialnih darovalcev krvotvornih matičnih celic. Presaditev je za številne bolnike z najhujšimi oblikami krvnih rakov namreč edina možnost preživetja, uspeh zdravljenja pa je odvisen od velikosti in raznovrstnosti registra darovalcev. Ustreznega darovalca išče tudi Marko Česnik iz Radeč, ki je sredi januarja zbolel za levkemijo. V svetovnem registru zanj ni ustreznega darovalca, zato so ga začeli iskati tudi v domačem okolju. Odziv v Radečah je bil množičen, a žal neuspešen. Morda pa bodo prav novi darovalci rešili življenje drugemu bolniku s podobno diagnozo. Nina Mrzlikar.
Številni, ki živijo na podeželju, imajo vse bolj omejen dostop do osnovnih storitev. Ne le do osnovnih zdravstvenih storitev, na udaru so lekarne, zapirajo se bančne poslovalnice, umikajo se bankomati, Pošta Slovenije pa je številne poslovalnice oddala pogodbenikom in pred kratkim skrajšala delovni čas v 142 poslovalnicah. Ljudje so tako vse bolj odrezani od osnovnih storitev, kar otežuje življenje predvsem starejšim. Alenka Frantar.
Številni, ki živijo na podeželju, imajo vse bolj omejen dostop do osnovnih storitev. Ne le do osnovnih zdravstvenih storitev, na udaru so lekarne, zapirajo se bančne poslovalnice, umikajo se bankomati, Pošta Slovenije pa je številne poslovalnice oddala pogodbenikom in pred kratkim skrajšala delovni čas v 142 poslovalnicah. Ljudje so tako vse bolj odrezani od osnovnih storitev, kar otežuje življenje predvsem starejšim. Alenka Frantar.
V Državnem zboru pa ne delujejo samo poslanci. V njem je zaposlenih tudi okoli 370 strokovnih sodelavcev in uslužbencev, ki so ključni za delovanje hrama demokracije. Brez njihove podpore poslanci ne bi mogli opravljati svojega dela. Aleksandra Dežman je obiskala zakulisje Državnega zbora, kamor zunanji obiskovalci, novinarji in snemalci stopijo le redko ali skorajda nikoli.
V Državnem zboru pa ne delujejo samo poslanci. V njem je zaposlenih tudi okoli 370 strokovnih sodelavcev in uslužbencev, ki so ključni za delovanje hrama demokracije. Brez njihove podpore poslanci ne bi mogli opravljati svojega dela. Aleksandra Dežman je obiskala zakulisje Državnega zbora, kamor zunanji obiskovalci, novinarji in snemalci stopijo le redko ali skorajda nikoli.
Komu bo predsednica države podelila mandat za vodenje države v prihodnjih štirih letih, je glavno vprašanje po včerajšnjih volitvah. Te so bile v marsičem prelomne, tako kot tudi predvolilna kampanja, ki si jo bomo zapomnili po žalitvah, obračunavanjih, obešenih truplih živali, prisluškovali aferi, pomanjkanju dialoga in povezovanja. Kot se pogosto reče, so volivci izrazili svojo voljo. A kaj si ljudje v resnici želijo? Bo njihova izbira na volilnem listu izpolnila pričakovanja na področjih sociale, zdravstva, šolstva, gospodarstva? Se je o teh temah sploh dovolj govorilo v kampanji? Nekaj mnenj različnih poznavalcev je zbrala Anka Pirš.
Komu bo predsednica države podelila mandat za vodenje države v prihodnjih štirih letih, je glavno vprašanje po včerajšnjih volitvah. Te so bile v marsičem prelomne, tako kot tudi predvolilna kampanja, ki si jo bomo zapomnili po žalitvah, obračunavanjih, obešenih truplih živali, prisluškovali aferi, pomanjkanju dialoga in povezovanja. Kot se pogosto reče, so volivci izrazili svojo voljo. A kaj si ljudje v resnici želijo? Bo njihova izbira na volilnem listu izpolnila pričakovanja na področjih sociale, zdravstva, šolstva, gospodarstva? Se je o teh temah sploh dovolj govorilo v kampanji? Nekaj mnenj različnih poznavalcev je zbrala Anka Pirš.
Čez dober teden nekatere izmed vas čaka nacionalno preverjanje znanja, zato smo v Infodromu preverili, kako se pripravljate nanje. Pred dnevom števila PI smo v Infogromu mlade na Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja v Ljubljani vprašali, kaj vedo o številu pi in kje vse v naravi se pojavlja. Preverili smo tudi, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Vojna v Iranu ima v Evropi predvsem ekonomske posledice, na primer višje cene energentov. Spoznali smo brata, ki sta mojstra v namiznem nogometu, in Enno, ki zbira ovitke žvečilnih gumijev. Razložili smo tudi, zakaj so lahko sproščujoči, a vseeno slabi za našo prebavo.
Čez dober teden nekatere izmed vas čaka nacionalno preverjanje znanja, zato smo v Infodromu preverili, kako se pripravljate nanje. Pred dnevom števila PI smo v Infogromu mlade na Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja v Ljubljani vprašali, kaj vedo o številu pi in kje vse v naravi se pojavlja. Preverili smo tudi, kaj se dogaja na Bližnjem vzhodu. Vojna v Iranu ima v Evropi predvsem ekonomske posledice, na primer višje cene energentov. Spoznali smo brata, ki sta mojstra v namiznem nogometu, in Enno, ki zbira ovitke žvečilnih gumijev. Razložili smo tudi, zakaj so lahko sproščujoči, a vseeno slabi za našo prebavo.
Kaj nas čaka v letu 2026? Ali bi bili prostovoljec? 15 let, 15 tisoč otrok, 10 tisoč botrov. Vila Malina, Sapramiška in Korenčkov palček. Zgodbe tedna leta 1985.
Kaj nas čaka v letu 2026? Ali bi bili prostovoljec? 15 let, 15 tisoč otrok, 10 tisoč botrov. Vila Malina, Sapramiška in Korenčkov palček. Zgodbe tedna leta 1985.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Ekipa Infodroma se je odpravila na Živilsko in naravovarstveno šolo BIC Ljubljana, kjer se v sklopu kampanje Bodi vedno vroča roba predstavlja poklic prihodnosti – naravovarstveni tehnik.
Ekipa Infodroma se je odpravila na Živilsko in naravovarstveno šolo BIC Ljubljana, kjer se v sklopu kampanje Bodi vedno vroča roba predstavlja poklic prihodnosti – naravovarstveni tehnik.
V Infodromu smo obiskali Bolnišnico za otroke Šentvid pri Stični, kjer smo se pogovarjali z mladimi, ki so vključeni v program Šola zdravega načina življenja. V Infogromu so nam mladi ob svetovnem dnevu varčevanja energije povedali, kako varčujejo svojo in skupno energijo. Podrobno pod lupo smo razložili, kakšne so posledice vojne v Iranu, po tem, ko so Združene države Amerike in Izrael napadli to zalivsko državo. V Spletkah je Sara učencem OŠ Škofja Loka - Mesto zastavila digitalni izziv, otroška poročevalka Ema pa se je pogovarjala z igralko oddaje Kaj dogaja, Alenko Marinič.
V Infodromu smo obiskali Bolnišnico za otroke Šentvid pri Stični, kjer smo se pogovarjali z mladimi, ki so vključeni v program Šola zdravega načina življenja. V Infogromu so nam mladi ob svetovnem dnevu varčevanja energije povedali, kako varčujejo svojo in skupno energijo. Podrobno pod lupo smo razložili, kakšne so posledice vojne v Iranu, po tem, ko so Združene države Amerike in Izrael napadli to zalivsko državo. V Spletkah je Sara učencem OŠ Škofja Loka - Mesto zastavila digitalni izziv, otroška poročevalka Ema pa se je pogovarjala z igralko oddaje Kaj dogaja, Alenko Marinič.