Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokrat se bomo za dobro jutro spomnili na pet marčevskih epizod Možganov na dlani, ki smo jih v posebni seriji "Od glave do pet" posvetili temi letošnjega Tedna možganov. Raziskovali smo, zakaj mežikamo, kaj se dogaja v možganih, ko nas oblije kurja polt, kdaj se prepoznamo v ogledalu, kakšen spomin imajo naše mišice ter kako se naši možgani sinhronizirajo v gibih in preostalih aktivnostih. Vse hrani arhiv, mi pa vas vabimo, da se skupaj z nami potopite v svet nevronov in jih ob koncu v nagradnem izzivu tudi malo razmigate! Pripravlja: Mojca Delač.
Passacaglia v g-molu Marina Maraisa in štiriglasni madrigal Matona, mia cara Orlanda di Lassa uokvirjata tri obsežnejše skladbe 1. dela Glasbene jutranjice: Vivaldijev Koncert za violo d'amore v d-molu, RV 395, Sonato za klavir s spremljavo violine in violončela št. 3 v C-duru, W1. 90 Carla Philippa Emanuela Bacha in "Pariško simfonijo" Wolfganga Amadeusa Mozarta, nastalo leta 1778 na skladateljevem potovanju v Pariz.
Oddajo Od setve do žetve posvečamo suši in njenim posledicam: prizadete so skoraj vse kulture, najbolj pa pridelki koruze in travinja ter zelenjave, sadja in drugih poljščin. V Pomurje, Posavje in na Primorsko bomo pogledali z dopisniki Radia Slovenija in Tjašo Škamperle.
Uvodni del ponedeljkove Glasbene jutranjice uokvirjata glasbeni deli dveh čeških mojstrov Františka Xaverja Brixija in Josefa Myslivečka. Vmes se bodo zvrstili še Veracinijev Concerto a cinque v A-duru za violino in orkester, Haydnova uglasbitev marijanske antifone Ave Regina caelorum in Mozartova zgodnja Klavirska sonata št. 3 v B-duru, K. 281, ki jo predstavlja pianistka Mitsuko Uchida.
V tokratni oddaji Od setve do žetve bomo govorili o velikem požaru na Krasu, ki je po zdajšnjih ocenah zajel več kot 3500 hektarjev, od tega okrog 2700 hektarjev mešanega gozda. Povprašali smo, kako bo potekala sanacija. Škodo pa so ognjeni zublji povzročili tudi v kmetijstvu, predvsem živinorejcem. Podnebne spremembe bodo v prihodnje imele velik vpliv na gozdove, to lahko omilimo s pravilnim gospodarjenjem in nego gozda. Občina Brežice pa se v sodelovanju s kmetijo Baznik trudi ohraniti avtohtono sorto pišéške marelice, ki počasi izginja. Oddajo pripravlja Karin Zorn Čebokli.
LETOS PA SEKA ZA USE SOUDE
Ludwig van Beethoven je svojo Sonato za violino in klavir št. 10 v G-duru, op. 96 zložil leta 1812, izdal štiri leta pozneje, posvetil pa svojemu učencu, prijatelju in velikodušnemu podporniku, nadvojvodi Rudolfu Avstrijskemu iz hiše Habsburško-Lotarinških. Predstavila jo bosta violinist Žiga Brank in pianistka Dunja Robotti. Za tem se bo zvrstila še glasba Arthurja Honeggerja, Francisa Poulenca in Bernharda Joachima Hagna.
Osrednje delo uvodnega dela Glasbene jutranjice bo motet Jezus, moje veselje Johanna Sebastiana Bacha, ki ga bodo predstavili člani komornega zbora in baročnega orkestra iz Stuttgarta pod vodstvom Friederja Berniusa. Zgodnjejutranji program dopolnjuje še glasba Sweelincka, Hellendaala, Monsieurja de Sainte-Colomba in Boccherinija.
V prvem delu Glasbene jutranjice vabimo k poslušanju glasbe dveh italijanskih skladateljev 18. stoletja – Francesca Antonia Bonportija in Luigija Boccherinija – ki bosta uokvirila Arabesko, op. 18 Roberta Schumanna v izvedbi Maurizia Pollinija in Divertimento v B-duru, K. 254 Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga izvaja Trio ABEGG.
Tema tokratne oddaje Od setve do žetve je uporaba sončne energije za proizvodnjo elektrike v kmetijstvu. Sončne elektrarne, so lahko nameščene na strehe kmetijskih objektov ali pa strme obrobne površine, ki so podvržene zaraščanju. Fotovoltaika v kmetijstvu pa se razvija v novo smer, imenovano AGROFOTOVOLTAIKA. Gre za sočasno proizvodnjo hrane in električne energije na določeni kmetijski površini. Tako pri nas kot v tujini na tem področju potekajo intenzivne raziskave. Izkušnje s sončno elektrarno z nami delita Milan Mihelčič iz okolice Moravč in Slavko Toplišek iz Kozjanskega; o sončnih elektrarnah in načrtih glede raziskav na področju agrofotovoltaike pa nas seznanjata Blaž Germšek in Tomaž Poje iz Kmetijskega inštituta Slovenije.
MA KA SMO MI TO GOVORILI, SO NAS MELI PA ZA MONE, A?
Sklepni del ponedeljkove Glasbene jutranjice ponuja glasbo, nastalo od začetka 17. do druge polovice 20. stoletja. Začenjamo s kratko arijo Johna Dowlanda, sledi nekaj kratkih, a raznolikih glasbenih del Čajkovskega, Saint-Saënsa in Amirova, za Koncertom za saksofon Aleksandra Glazunova, v katerem se kot solist predstavlja Dejan Prešiček, pa obiščemo še vse tri Amerike v glasbi Piazzolle (Tango suita), Gershwina (Rapsodija v modrem) in Coplanda (El salon mexico). Jutranji glasbeni program zaokrožuje Sonata reminiscenza Nikolaja Medtnerja.
Prvi del začenja kratki Pavana-Capricho za kitaro solo, op. 12 Isaaca Albéniza, za njim se zvrstijo še Telemannov Koncert v F-duru za tri violine, godala in basso continuo, Klavirska sonata v B-duru, op. 24/2 Muzia Clementija in Haydnov Godalni kvartet v F-duru, op. 2/4.
V oddaji Od setve do žetve smo v ospredje postavili predvsem travniške in visokodebelne sadovnjake. Ti imajo pomembno naravovarstveno, krajinsko in antropološko vrednost in so urejeni skladno z dobro kmetijsko prakso; prav tako so življenjsko pomembni za redke in ogrožene živalske in rastlinske vrste. Ustavili smo se na Goričkem in v Radljah ob Dravi, ob koncu pa smo sadjarstvo povezali z literaturo.
NI RES, SO PA SVEŽI IZVAJALCI.
Medtem ko je žetev pšenice v severovzhodnem delu države v polnem zamahu, so žetev zlatega klasja v Vipavski dolini po večini končali. Pridelki so na vseh 28 tisoč hektarih površin bolj ali manj zadovoljivi, ugotavljajo tako pridelovalci kot tudi v kmetijskih svetovalnih službah. Veliko nejasnosti pa je z odkupom pšenice. Cene namreč, kot je običajno, še niso znane. Dodatno zmedo povzroča vladna napoved, da bo država prek blagovnih rezerv odkupila vso slovensko pšenico. V tematsko obarvani oddaji, ki jo je pripravil Valter Pregelj, predstavljamo tudi možnost zagotavljanja večje prehranske varnosti, ko na strnišča posejemo ajdo, in sicer njeno slovensko sorto hajdóše.
V oddaji Od setve do žetve spoznavamo gojenje alge spiruline, kot se ga je lotil Janez Rakovec, mladi kmet z Gorenjske. Predstavljamo vzgojo vse bolj popularne vrtnine sladkega krompirja – Batate. S strokovnjakom Tomažem Pojetom, iz Kmetijskega inštituta Slovenije, v času stopnjevanje energetske krize, iščemo vire obnovljive energije na kmetijah. Nato pa predstavimo načrte, ki jih ima mlada, dobro leto delujoča, Rokodelska zadruga Sodražica in Situ na področju razvoja inovativnih lesenih izdelkov.
Bit in Anže, "Nord brothers", kot ju kličejo domačini, si tokrat ogledujeta eno izmed sedmih čudes sveta, njuna mehiška dogodivščina pa se nadaljuje preko Meride in Tuluma. Mimogrede še obiščeta kraj, ki nosi enako ime kot priljubljena specialiteta, ki pa s krajem nima nič skupnega. V naravnem rezervatu se spoznata z dinozavri, na koncu poti pa si oddahneta na dolgih peščenih plažah Holbosha.
V meteorološko poletje smo ta teden vstopili ob visokih temperaturah ozračja, občasnih nevihtah in vetrovnih vložkih. A izdatnejšega deževja že več tednov, ponekod tudi mesecev ni bilo. Posledice se odražajo v izsušeni zemlji in upadu kmetijske pridelave. V zgornji Vipavski dolini zaradi suše že bijejo plat zvona. V veliki negotovosti so tudi na Goriškem in v slovenski Istri. In ker je osrednja nit tokratne oddaje vpliv vročine na kmetijstvo in voda v takšnih ali drugačnih povezavah, se odpravimo še v čezmejni prostor na zahodu države. Tam se v okviru programa Interreg Slovenija-Italija končuje evropski projekt Acquavitis, ki obravnava pomen učinkovite rabe vode v vinogradništvu. Predstavimo vam nekatera nova spoznanja in pridobitve tega projekta.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Svet zanju ni prevelik, adrenalin in poslanstvo pa kar kličeta, da se jima odzoveta: mladi vloger Bit in njegov brat se podajata na pot po vseh kontinentih in doživljata svojevrstne dogodivščine ter širita pozitivno energijo. Da se pišeta Sever, je morda naključje...ali pa tudi ne. Pot ju vodi tako na sever kot na jug, tako na vzhod kot na zahod. Odvisno, s kakšne perspektive gledamo na situacijo. Eno pa je zanesljivo: njuna pot je "odbita"! Peripetije na letališču so le svojevrsten uvod v nepozabno dogodivščino naših junakov Bita in Anžeta, ki spoznavata Cancun, njegovo zgodovino in kilometrske plaže, obenem pa se soočata s tanko ločnico med prestižem ter kruto realnostjo in bedo. Na JZ obiščeta eno najbolj znanih naravnih mehiških znamenitosti Cenote. Prečkata Las Coloados, ki slovi po solinah roza barve in flamingih. Prvi del se zaključi v mestu Valladolid, ki s svojo tipično arhitekturo pusti prav prijeten vtis.
V oddaji Od setve do žetve ste slišali, da interes za žganjekuho v Sloveniji močno narašča, a smo na tem področju še vedno na podobni stopnji kot pred petnajstimi leti pri pridelavi vina. Na 56-em ocenjevanju vin letnika 2021 v vinorodni deželi Podravje pa so potrdili, da je kakovost teh iz leta v leto boljša. Govorili smo še o pomembnosti mejic za izboljšanje kmetijske krajine. To so ozki pasovi grmovja ali dreves, običajno vzdolž meja med zemljišči ali vzdolž rek in potokov, ki povečujejo število rastlinskih in živalskih vrst. Predstavili smo še knjižnico semen, ki je letos začela delovati v Ormožu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V okviru visokemu poletju bolj primernih tem je tokrat na sporedu izsek iz slovite knjige pokojnega Predraga Matvejevića "Mediteranski brevir", ki je prvič izšla l.1987 v Zagrebu. Eruditska vsebina in njegov esejistični pristop k premisleku ljudstev in kultur osrednjega morja stare Evrope in Bližnjega vzhoda, med drugim, sta že l.1991 prepričala italijansko intelektualno javnost s prevodom v Milanu. Sledili so prevodi, l. 1992 v Parizu in Barceloni, pri nas nemara zaradi poznavanja izvornega jezika šele l.2008, pa vse tja do 23., arabskega prevoda l. 2007 v Kairu. Bil je prejemnik več državnih priznanj, l. 2014 tudi najvišjega civilnega Republike Francije, reda Legije časti. Bil je profesor slavistike na več univerzah, v Zagrebu, Parizu, najdlje na rimski Sapienzi. Na Hrvaškem ni do smrti v 85. letu starosti l.2017 prejel nobenega priznanja države, pa čeprav gre za najbolj prevajano delo iz tega jezika. Tokratni uredniški izbor z naslovom "Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije" je del serije prevodov zaključenih izsekov iz knjige, ki jih je desetletje pred izidom slovenskega prevoda iz hrvaščine prestavil Štefan Kutoš, uredil in za radijsko predvajanje pa pripravil Goran Tenze. Tokratni izbor sta brala Mojca Blažej Cirej in Boštjan Romih. FOTO: Predrag Matvejević (1932 - 2017) VIR: http://penbih.ba/2022/05/knjizevna-nagrada-predrag-matvejevic-2022/
Človeški glas je naše glasbilo, je organ, ki nam omogoča govorjenje, sporazumevanje. Ko govorimo naši glasilki vibrirata in proizvajata različne tone. V sekundi se lahko odpreta in zapreta 1000krat. Oliver, Lili in Maks opozarjajo, pazite na glasilke.
Ste že kdaj zadržali dih? Ni trajalo dolgo, kajne? Naša pljuča zahtevajo kisik in nas prisilijo dihati. Oliver spodbuja Lili in Maksa k gibanju, saj se tako krepijo pluča in telo.
Voh in okus sta čuta, ki med seboj zelo dobro sodelujeta. Najprej slastno hrano zavohamo, potem pa jo okušamo. Če so vonji neprijetni, je po navadi tudi okus neprijeten. Če nam vonj ne deluje pravilno, smo prikrajšani, kdaj pa nam je prizanešeno.
Zamislite si svet brez zvoka? Čudno in dolgočasno bi bilo. Pa tudi nevarno. V ušesih je tudi organ za ravnotežje. Oliver naredi preprost poskus s telefončki. Maks in Lili mu ne verjameta, da se zvok prenaša po vrvici. Oliver jima pove, kaj je slišal, ko je bil na drugi strani sobe.
Koža je naš največji organ. Ima zelo pomembno nalogo, ščiti človeško telo pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Oliver naredi poskus, kako občutljiva je koža na vročino in mraz, za poskus pa uporabi Lili in Maksa.
Tudi srce je mišica, ki neprestano dela. Noč in dan črpa kri tudi kadar je utrujeno. Po krvi se prenaša kisik po telesu. Lili in Maks jo zagodeta Oliverju z umetno krvjo, da mu skoraj odpove srce.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Kosti in mišice v našem telesu zelo dobro sodelujejo med sabo. Oliver si je poškodoval stegnenico, zato ne more hoditi. Lili in Maks mu velikodušno pomagata. Izvedli bodo poskus s kostjo in kisom. Zanimivo bo videti učinek kisa.
Mladinske organizacije ob današnjem mednarodnem dnevu mladih opozarjajo na že dolgo nerešena vprašanja slabe dostopnosti do stanovanj in služb ter na stiske, ki ta boj spremljajo. Želijo si svetle in zelene prihodnosti, ki jo je treba začeti ustvarjati takoj. Druge teme oddaje: - Ljubljanski zdravstveni dom uvaja nov način elektronskega naročanja - FBI naj bi na posestvu Donalda Trumpa iskal dokumente, povezane z jedrskim orožjem - V Dutovljah se začenja praznovanje ob 50-em prazniku terana in pršuta
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Predstavniki organizacij, ki zastopajo interese mladih in starejših, so predsedniku vlade Robertu Golobu predstavili najbolj žgoče probleme. Kot je pojasnil premier, so se dogovorili, da bodo nekatere teme obravnavali prednostno v obliki delovnih skupin. Med njimi je poudaril duševno zdravje mladih, štipendije in usklajevanje pokojnin. Drugi poudarki oddaje: - Na donatorski konferenci v Koebenhavnu o dodatni pomoči za Ukrajino. - Gozdove zaradi suše ogrožajo podlubniki. - Požar pri Socerbu pogašen, požarišče bodo zalivali do večera.
Letos mineva 150 let od ustanovitve prve zadruge na Slovenskem in 50 let od vnovične ustanovitve Zadružne zveze Slovenije. Ta združuje 60 zadrug in pokrivajo več kot 13.000 družinskih kmetij, sodelujejo pa tudi s poslovnimi partnerji, ki niso člani. Oddajo Od setve do žetve v celoti namenjamo zadružništvu. Njegov utrip smo izmerili v pogovorih z nekaterimi direktorji, ki dihajo skupaj z zadružnimi člani v dobrih in slabih časih. Pogovarjali smo se z Borutom Florjančičem, predsednikom Zadružne zveze; Slavkom Petovarjem, direktorjem splošne kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci; Mitjo Vodnjovom, direktorjem Loške zadruge; Silvanom Peršoljo, direktorjem vinske kleti Brda, in Nikom Mavrom, direktorjem KZ Tolmin.
Kaj so tehnološki fosili, je vsaj delno subjektivno vprašanje in odgovor je odvisen od tega, kdaj ste bili rojeni. Prostovoljci v društvu Računalniški muzej že od leta 2004 zbirajo bogato informacijsko dediščino. V ljubljanski Šiški je na ogled več kot 6500 primerkov, ki so spremenili družbo iz analogne v digitalno. Od najmanjšega mikročipa do orjaških centralnih računalnikov, od prve digitalne oblike Prešernovih pesmi do prvega znanstvenega kalkulatorja na svetu. O zbiranju, ohranjanju in oživljanju digitalne tehnične dediščine se bo prepričal Prvi na obisku Muzeja računalništva v sredo ob pol dvanajstih.
Požar pod Socerbom je omejen, vendar še ni pogašen. Ponoči sta bili dejavni dve požarišči, gasilci so zjutraj dobili tudi pomoč iz zraka. Požar so včeraj gasili tudi z vodo iz Unice, namenjene v Rižanski vodovod, redukcij vode za primorska gospodinjstava za to naj ne bi bilo. Pristojni ob tem vnovič pozivajo k varčevanju z vodo. Druge teme oddaje: - Cepiva verjetno ne bodo ustavila širjenja okužb z omikronom, preprečijo pa težji potek bolezni - Zelenski: Vojna v Ukrajini ne bo končana, dokler ne osvobodimo Krima! - Žalosten konec belega kita, ki je zataval v Seno
Komisija za preprečevanje korupcije pri obravnavi sporazuma o ustanovitvi avtocestne policije ni ugotovila sumov kršitve nasprotja interesov oziroma korupcije, je pa ugotovila, da v zvezi s tem izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja. Zato je primer predala Specializiranemu državnemu tožilstvu. Nekaj ljudi naj bi bilo že ovadenih, po neuradnih informacijah nekdanja ministra Aleš Hojs in Jernej Vrtovec ter nekdanji direktor avtocestne policije Andrej Jurič. Druge teme oddaje: - Do nižjih izdatkov zdravstvene blagajne zaradi izolacij ob okužbi s kovidom z delom od doma - Ameriški preiskovalni urad preiskal Trumpovo posestvo na Floridi - Požar pod Socerbom pretežno pod nadzorom
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Pogovarjali smo se s prejemnikom letošnje Stritarjeve nagrade Društva slovenskih pisateljev za literarno kritiko, obiskali smo jubilejni 20. Festival sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju in razstavo Odtisi in vtisi 2 v MGLC v Ljubljani. Tu so delo začeli tudi različne poletne šole in seminarji slovenskega jezika v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pred zaključkom smo obiskali kreativni tabor Sajeta v Posočju, v organizaciji Centra za slovensko književnost pa v Berlinu gostuje devet naših pesnikov različnih generacij.
V palestinski enklavi Gaza po treh dneh izraelskih napadov velja premirje, za katerega je posredoval Egipt. V tem času je bilo ubitih 44 Palestincev, več kot 360 pa ranjenih. Gibanje Islamski džihad, ki je v odgovor na napade proti Izraelu izstrelilo več kot tisoč raket, je premirje razglasilo za zmago. Izrael je napade začel, ker naj bi gibanje načrtovalo večji napad na judovsko državo. Druge teme oddaje: - Ruske okupacijske oblasti v Zaporožju razpisale referendum o priključitvi Rusiji - Od starejših bo digitalne bone očitno lahko koristila le peščica - Mark Lebedew ni več selektor slovenskih odbojkarjev, zamenjal ga je Gheorghe Cretu
Lepo majsko jutro. Sonce je pozlatilo nebo, trava je dvignila svoje mokre cvetove in zazelenela z najbolj zeleno barvo na svetu, ptice so v gručah začele izvajati svoj neponovljivi jutranji koncert! Toliko sonca, toliko upanja, veselja, da te kar vrže iz postelje. Potem pa … stopim pred ogledalo in se zazrem v obraz, ki me gleda. Obraz, ki ni nič podoben cvetočemu maju, obraz, ki je zjutraj ves prepreden z malimi in večjimi gubami in gubicami, lasje, ki so na sencih začeli počasi a vztrajno siveti, veke, ki so se povesile, podbradek, ki raste in raste… Ja, staram se, cvetoča pomlad je zunaj, a človeški obraz se spreminja n se ne obnavlja z vsako pomladjo kot narava, ampak z vsakim novim rojstnim dnevom doda kašno starostno spremembo. In tako se nehote spomnim na velikanske napore mnogih ljudi, posebej žena, posebej tistih v javnosti, ki jih gledamo na vse mogočih zaslonih in plakatih. Kaj vse naredijo, da bi čim dlje ostale mlade, zanosne, cvetoče in sijoče. Kako močna industrija stoji za temi ženskimi željami po večni mladosti in nespremenljivi lepoti! Nehote se nasmehnem. Ne želim biti del tega sveta, ki ne dovoli, da izgleda drugače kot pred dvajsetimi leti! Ne želim biti del sveta, ki občuduje ženo predvsem zato, ker je čim dlje časa mlada in sijoča, ki je tudi pri šestdesetih videti kot pri dvajsetih! Mislim, da bi si žene morale izbojevati pravico do starosti, do tega, da so lahko tudi stare. Da so pri šestdesetih enako vredne, tudi če niso več poskočne in cvetoče, tudi če imajo deset gub na obrazu več kot pred enim letom in tudi če so njihovi lasje vse bolj sijoče srebro. Lepota žene, tista prava lepota, o kateri govori Sveto pismo, ni v zunanji podobi. Lepota žene je v njenem srcu, v njenih dejanjih in besedah. Vprašajte otroke, vnuke, tudi mlade! Ali imajo manj radi svoje mame in babice, ko se postarajo in jih ne morejo več uloviti na dvorišču? Oni vedo, da pravo lepoto daje ljubezen, tista tako sijoča in cvetoča ljubezen, ki jo rodi materinstvo, a žensko srce, tudi če ni telesna mati, zna vzljubiti tako kot nobeno drugo srce. Obrnem ogledalo narobe in se glasno zasmejem. Dovolite mi, da sem danes stara toliko, kot sem, a moje srce je ostalo mlado, zato vas ljubim enako kot pred dvajsetimi ali tudi petdesetimi leti. Dobro jutro, moja starost!
Nova ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z novo vlado postala Irena Šinko. Med njenimi prioritetami bo dvig prehranske samooskrbe s hrano. Držala se bo znanih usmeritev v trajnostno kmetovanje in gospodarjenje z gozdom, s poudarkom na gospodarski učinkovitosti pridelave. Poudarek daje tudi prilagajanju na podnebne spremembe ter socialni vzdržnosti in prenosu kmetij na mlade. Več v oddaji Od setve do žetve, v kateri govorimo tudi o neurjih, ki tudi letos v tem času pobirajo davek na podnebne spremembe po sadovnjakih, vinogradih in poljščinah ter vrtninah. V oddaji se seznanjamo s škodo na poljščinah v Prekmurju ter v sadovnjakih v Goriških brdih in Vipavski dolini.
Oddaja o življenju na podeželju prinaša aktualne teme kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zajema vsebine pomembne za ohranjanje tradicije in za modernizacijo vitalnega podeželja. Seznanja s tehnologijami prijaznim do ljudi, živali in okolja. Širši javnosti približuje življenje na kmetijah in primere dobrih praks.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije so na pobudo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo letos prvič organizirali Slovenski rokodelski tabor 2022, ki je ali še bo med poletnimi počitnicami potekal v kar sedmih slovenskih krajih, kjer delujejo regijski rokodelski centri: v Ribnici, Rogatcu, na Dolah pri Litiji, v Moravčah, Slovenski Bistrici, Veržeju in Škofji Loki. Z rokodelci bo tako ustvarjalo kar 62 otrok in mladostnikov med 12. in 17. letom, ki jih zanima delo mizarjev, steklarjev, lončarjev in drugih rokodelcev. Danes se je tak tabor začel v Moravčah in tja sta se na obisk odpravila Andreja Čokl in Franci Moder.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
