Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
Oddaje
Televizija Radio Podkasti

Raziskujte 50 knjig ki so nas napisALE

12-letnik iz Trbovelj ob streljanju v ameriški šoli napisal Pesem svetu

14. 6. 2022

Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Umetnine, ki so navdihnile glasbo VIII

26. 6. 2022

Glasba in slikarstvo sta dve najbolj razširjeni in prepleteni področji umetnosti. Zaradi medsebojnega vpliva teh dveh zvrsti je do danes nastalo že kar nekaj glasbenih del, ki so jih navdahnile slikarske umetnine, pa tudi obratno. V tokratni oddaji bomo spoznali kar štiri umetnine prelite v glasbo. Pred nami so simfonične pesnitve skladatelja Maxa Regerja, ki so svoj navdih našle v delih švicarskega simbolističnega slikarja Arnolda Böcklina.

Na izletu je kupil "Piransko" sol

25. 6. 2022

Verjetno se vam je že zgodilo, da ste se z izleta ali krajšega oddiha v bližnji ali daljni okolici domov vrnili s tolminskim sirom, kraškim pršutom ali piransko soljo. Kako bi zapisali omenjene pridevnike – z malo ali veliko začetnico? Ste kdaj opazili s kakšno začetnico so ti pridevniki zapisani na embalaži izdelka? Odgovor kar naenkrat ni več tako zelo enostaven, kajne? V KiKs-u Darja Pograjc razloži, zakaj.

Tone Seliškar: Bratovščina sinjega galeba

9. 2. 2022

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Bratovščina Sinjega galeba avtorja Toneta Seliškarja je eno od osrednjih slovenske mladinske pripovedne proze. Se nas je v Bratovščini bolj dotaknila pustolovska zgodba ali nas je napisala zgodba o solidarnosti, skupnosti in večnih vrednotah? Mladi prijatelji, ki jih različne okoliščine in vzgibi popeljejo na pot čez razburkano morje, so pogost literarni motiv. Kaj je tako magično literarnega v morju, da kliče k sebi? Literarni junaki se na njem radi izgubijo. Odisej je po njem plul deset let, Bratovščina sinjega galebe dobrega pol leta, preden se je na razmeroma majhni površini našla pot domov… Bratovščina Sinjega galeba odrine na morje nekje v Dalmaciji, na Galebjem otoku. Okoli sirote Iva in majhne jadrnice, ki mu jo je zapustil pokojni oče, se zbere skupina fantov, ki skuša zaživeti ideale tovarištva, solidarnosti in boljšega življenja … Seliškar je Bratoviščino prvič poslal na pustolovščino leta 1936, nato pa v ponatisih v prirejeni izdaji leta 1948 in 1952 in v številnih ponatisih potem. V oddaji nam je Peter Svetina osvetlil vse spremembe, ki jih je to mladinsko delo doživelo skozi čas v sozvočju s spremembami družbenega sistema, Dragica Haramija pa ga je umestila v kontekst slovenske mladinske literature.

Miki Muster: Zvitorepec

26. 1. 2022

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Če so nas nekatere knjige napisale, je bil Zvitorepec strip, ki nas je narisal. Da le ni kvaril mladine ... Kmalu po drugi svetovni vojni v socialistični Jugoslaviji Zvitorepec ni bil sprejet brez nezaupanja, saj je predstavljal proizvod dekadentnega kapitalizma. Po razhodu s Sovjetsko zvezo leta 1948, ko se je SFRJ ozirala proti ZDA, so tam uzrli tudi Disneyjeve stripe. Leta 1952 so na tedniku PPP hišnemu ilustratorju Mikiju Mustru naročili, naj v slogu basni nariše podoben živalski strip, vendar z avtohtonimi slovenskimi junaki, s katerimi se bodo mladi bralci lahko poistovetili, da le ne bo kvaril mladine. O fenomenu Zvitorepca smo se pogovarjali z lastnikom striparnice Aleksandrom Buchom, z Iztokom Sitarjem je beseda tekla o družbenem kontekstu stripa, pesnica in založnica Anja Golob pa je orisala koncept risoromana, novega knjižnega žanra, ki združuje literaturo in risbo.

Češnje ali črešnje, slive ali češplje

18. 6. 2022

Kratka informativna koristna slovenščina

Drago Jančar: Severni sij

16. 2. 2022

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal srednjeevropski duh Jančarjevega Severnega sija, romana o Mariboru? Zgodba Jančarjevega Severnega sija se prične na novoletno jutro leta 1938, ko na mariborski postaji izstopi Joseph Erdman in se zagozdi v to provincialno gnezdo, ki ga prične dušiti s svojo razcepljenostjo. Kulturnica Zora A. Jurič nam je osvetlila vlogo trafike, ki igra v romanu pravzaprav vlogo zgodovinskega spomina, Severni sij pa je dobil naslov po nebesnem pojavu, ki je 25. januarja 1938 obsijal Evropo in tudi Maribor, in ki nam ga je pojasnil vodja astronomskega krožka gimnazije Šentvid Klemen Blokar. V letu 1984, ko je Jančar napisal Severni sij, je Nena na vrhuncu hladne vojne pela o 99 zračnih balonih, literarno obzorje pa se je odpiralo duhovnemu prostoru Srednje Evrope. Zdi se, kot da atmosfero romana ves čas preganja slutnja neobhodnega, prav potiho se plazečega nacizma, nam je zaupal založnik Mitja Čander.

Zofka Kveder: Njeno življenje

19. 1. 2022

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.

Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci

12. 1. 2022

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Žižkovo knjigo Jezik, ideologija, Slovenci so označili kot "anticipacijo slovenske zgodovine". Pa je ideologijo danes še moč brati na enak način, kot jo je bral Žižek pred tridesetimi leti? Leto 1987. Čeprav še vlada samoupravljanje, se začenjamo Slovenci znotraj SFRJ čedalje bolj prepoznavati kot delavni, varčni, pobožni in pridni. In tedaj izide delo Slavoja Žižka: Jezik, Ideologija, Slovenci, ki je sežetek rezultatov raziskovalne naloge Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slovencev iz zgodnjih let 1980. S Stojanom Pelkom smo govorili o tem, kako brati Žižkovo knjigo 30 let po izidu, s Kozmo Ahačičem pa o tem, katera je ključna beseda za Slovenstvo. In katera beseda nas je najbolj zaznamovala? Katera ima največ ideološkega naboja?

Rudi Šeligo: Triptih Agate Schwarzkobler

2. 2. 2022

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je Triptih Agate Schwarzkobler napisal na novo, kot je po navodilih Dušana Pirjevca hotel s slovensko literaturo narediti Rudi Šeligo? »Ključek s površno vtisnjeno številko 28 se v ključavnici zatakne ali zaskoči tako kot skoraj vsako sleherno jutro ..." je verjetno najbolj prelomno odklepanje pisalne mize v moderni slovenski literaturi, ki ga najdemo v Šeligovem Triptihu Agate Schwarzkobler. Ko je literarni teoretik Dušan Pirjevec ob neki priložnosti šaljivo navrgel, da bi bilo potrebno slovensko literaturo napisati na novo, ga je slišal študent Rudi Šeligo in se lotil Tavčarjeve Visoške kronike. Agata Schwarzkobler je namreč ime Tavčarjeve junakinje, ki ji sodijo kot čarovnici, vendar Šeligova Agata ni več čarovnica, pač pa uradnica s šlemasto frizuro. Visoška kronika se razteza skozi desetletja, Šeligova Agata pa doživi vse v enem poletnem dnevu, kot Joyceov Leopold Bloom v Uliksesu. O tem, kako je bilo nositi "agatasto telo" in "čeveljce Diemme", je spregovorila Nataša Barbara Gračner, ki je Agato igrala v filmu Matjaža Klopčiča, o reizmu se je razgovoril urednik Andraž Gombač, vsestransko osebnost Rudija Šeliga, ki je bil tudi kulturni minister, pa je osvetlil kulturnik Mitja Čander.

Kajetan Kovič: Maček Muri

5. 1. 2022

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Je eden najbolj priljubljenih in opevanih slovenskih junakov res maček? Vsi poznamo lepo zalitega, črnega muca, ki skoči pokonci, "čim zapoje zvonček v uri, s taco si oči pomane, dvigne rep in hitro vstane" … Kajetan Kovič je Murija napisal leta 1975, Jelka Reichman pa ga je obogatila z ilustracijami, ki so se z zgodbo povezale v eno najbolj priljubljenih slikanic. Z Jerkom Novakom, ki je zgodbe o Muriju z Neco Falk uglasbil, smo se pogovarjali o časih, ko je bilo boemstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati pa vse to upovedati in zapeti. Muc pa ni običajna žival: že sam izraz “mačka” pomeni v slovenskem jeziku marsikaj, zato smo obiskali tudi gojiteljico teh zagonetnih ljubljenčkov.

Dolgoprstnež ali slepar? Evfemistično ali ekspresivno?

11. 6. 2022

Kvalifikatorji so vrste slovarskih oznak, ki besede opredelijo glede na njihovo slogovno vrednost, krajevno in časovno razširjenost ter dopolnjujejo siceršnji pomenski opis. Primer: v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ob besedi dolgoprstnež zapisan kvalifikator evfem., to je okrajšava za evfemistično. Bi znali pojasniti, kaj točno ta oznaka, torej evfemistično, v slovarju pomeni?

Marjan Pipenbaher - Slovenec, ki je povezal Hrvaško

29. 6. 2022

Čez en mesec bodo na Hrvaškem odprli 2404 metrov dolg most, ki bo povezal polotok Pelješac s celino. Projektiral ga je slovenski inženir, ki je tako pripomogel k reševanju 300 let starega problema, s katerim so se spopadali naši južni sosedje. Marjan Pipenbaher je avtor več kot 200 mostov v Sloveniji ter v širši evropski regiji. Poleg omenjenega projekta na Hrvaškem, sodeluje pri projektu v Turčiji, projektira pa tudi železniška viadukta pri Črnem Kalu. Kateri so po njegovem mnenju najlepši mostovi na planetu in zakaj je za našo državo tako pomemben projekt Drugi tir?

Ponoven poskok okužb - kakšna so priporočila za varno poletje?

28. 6. 2022

Število potrjenih okužb s covidom občutno narašča že četrti teden zapored. Načrt ukrepov je že usklajen – Ministrstvo za zdravje in NIJZ ga bosta predstavila v tem tednu. Še preden bodo morebitni ukrepi znani, smo v oddaji Aktualno govorili o izzivih, ki jih prinaša širjenje omikrona BA.5 – ta tudi pri nas zelo hitro izriva druge podrazličice – in o tem, kaj epidemiološka slika v drugih evropskih državah pomeni za poletna potovanja in dopuste.

Mešani komunalni odpadki so veliko breme

29. 6. 2022

V času epidemije je količina mešanih komunalnih odpadkov začela naraščati in še vedno ne pada, opozarja gostja sredinega Svetovalnega servisa na Prvem po osmi Marinka Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda. Kakšne so priložnosti za zmanjšanje in preprečevanje teh odpadkov v dnevni rutini tudi v času dopustov? Mešani odpadki so namreč problematični zaradi bremena, ki ga prinašajo, so stroškovno zahtevni in okoljsko obremenjujoči, tudi v procesu proizvodnje.

So počitnice čas brez meja?

24. 6. 2022

Pred šolarji je zadnji dan šole s podelitvijo spričeval. Pritisk na ocene je bil ob koncu šolskega leta močan, najbolj pri tistih, ki jeseni nadaljujejo šolanje na višji stopnji izobraževanja. Kako se soočiti z neuspehom ali razočaranjem, ki ga lahko prineseta spričevalo in nesprejem na želeni program? So počitnice čas brez omejitev in meja? Kako naj mladi preživijo proste tedne? Na kaj naj bodo pozorni starši, ko izbirajo počitniška varstva in letovanja za svoje otroke? Kakšne izkušnje lahko mladi sicer na njih pridobijo? O tem v petkovem Svetovalnem servisu Tino Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.

Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi

22. 12. 2021

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo. Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta in je priredba Beaumarchaisove satire Figarova svatba. Linhartova veseloigra je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato je bilo delo uprizorjeno šele leta 1848, po Marčevski revoluciji, v Novem mestu. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu pretirane politične korektnosti lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo, o čemer smo se pogovarjali z asistentko režije izvedbe v Drami Mašo Pelko, glede zapleta s podvezico pa smo se pozanimali tudi pri načrtovalki porok, obenem pa prisrčen zaključek te oddaje iz serije 50 knjig posneli kar v Blejskem srčku.

Niko Grafenauer: Pedenjped

17. 11. 2021

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Pedenjped, ki je nadomestil Cicibana? Če so povojne generacije imele Cicibana, se generaciji baby-boomerjev rojevajo Pedenjpedi. Pedenjpeda je napisal Niko Grafenauer, pesnik in pisatelj, član SAZU, ki je bil v letih 1980 in 90 aktiven v civilnodružbenih gibanjih za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije, s svojo poezijo za odrasle pa eden glavnih predstavnikov slovenskega modernizma. Kakšen je bil čas, ko se leta 1966 rodi Pedenjped, in se povojno graditeljstvo počasi umirja, cesta bratstva in enotnosti pa je zgrajena, nam je povedala direktorica Muzeja novejše zgodovine Kaja Širok. Tik ob izidu Pedenjpeda so zapisali, da med najbolj posrečene Grafenauerjeve izraze sodi glagol »našlikašlakati«, če pa bi danes Pedenjped praskal po tablici, smo vprašali pesniškega raperja Igorja Saksido, to, kako je generacijam pokazal, kakšni so videti pedenjsrajčka in pedenjhlače, pa nam je zaupal ilustrator Marjan Manček. Toda kaj pravzaprav pomenita ped in pedenj?

Lara Gobec: Sonata št. 2 in Ljudje, ki objemajo drevesa, se mi ne zdijo nori

13. 6. 2022

Pesnica in publicistka Lara Gobec je rojena v Celju v samem začetku tisočletja. Dva svoja kratka eseja Sonata št. 2 in Ljudje, ki objemajo drevesa, se mi ne zdijo nori je objavila februarja in marca letos v spletni izdaji LUD Literature. "Rada spajam različne veje umetnosti. Poslušam glasbeno podlago za Evforijo, ko pišem ali berem poezijo. Ali pa le strmim skozi okna na vlaku, pred mano se razprostirajo temne skale, ob katere udarja Sava, in poslušam Visions of Gideon – Vizijo Gideona ameriškega pevca, pisca besedil in multiinstrumentalista Sufjana Stevensa: skoraj kot bi bila v filmu Pokliči me po svojem imenu. Si mislim: o tem bom nekoč pisala. In tisti čudni tip na vlaku, ki ves zadet jé svoj čips, za trenutek izgine." Za glasbene vložke je poskrbel Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Nokturna št. 6 v g-molu, op. 15, št. 3 Frédérica Chopina, pri klavirju je bil Claudio Arrau. Tonski mojster David Lap, bralca Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Dane Zajc: Požgana trava

15. 12. 2021

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Dane Zajc, katerega pesmi so komunisti med drugim označili za "konkretno negacijo NOB"? Razlogi za to, da je ena prelomnih knjig slovenske literature 20. stoletja leta 1958 izšla v samozaložbi, so bili “ideološke, politične, tipično kranjsko zagovedne” narave, je povedal Dane Zajc o svoji prvi zbirki Požgana trava. Pesem Jalova setev so v ideološki komisiji CK ZKS razglasili za konkretno negacijo NOB in povojne založniške strukture so pokazale svojo moč. “Mislim, da je bilo v tistih časih mnogo slovenskih umetnikov ovaduhov in da je vsak drugi slovenski umetnik izobraževal policijo ..., tako da je morala biti policija umetniško najbolj izobražena ustanova na Slovenskem,« je kasneje povedal Zajc, ki je bil leta 1951 tudi zaprt zaradi političnih stališč. Služboval je v knjižnici, igrali in recitirali po so ga po vsej Sloveniji in v tujini. O tem, kako sta to počela ob glasbi, nam je na Sv. Trojici nad Domžalami povedal igralec Janez Škof, o literarnem pomenu zbirke je spregovoril urednik Aljoša Harlamov, da pa je Zajc res eden največjih, priča tudi izjava Nobelovca Josifa Brodskega: »Jaz sem mali pesnik vélikega naroda, Dane Zajc pa je véliki pesnik malega naroda.«

Ivan Tavčar: Visoška kronika

10. 11. 2021

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Nas določa konflikt med konformizmom in svobodo, ki ga izpostavlja Tavčarjeva Visoška kronika? Četudi so avtorju očitali, da je svoje že povedal, so jo leta 1919, ko je prišla med bralce, proglasili za najbolje napisano knjigo tistega časa: Tavčarjevo Visoško kroniko. Ta veliki roman o razvoju osebnosti glavnega junaka Izidorja določajo tri zgodovinske teme - preganjanje čarovnic, protestantov in tridesetletna vojna - ki jih je Tavčar zlil v napeto in mnogplastno zgodbo, vredno sodobnikov, kot sta bila Thomas Mann ali Robert Musil. Na Visokem, kjer je bila knjiga napisana, smo iskali korenine Tavčarjeve bogate življenjske zgodbe, tako književne kot politične, z režiserjem Jernejem Lorencijem pa smo se pogovarjali o konfliktu med konformizmom in etično čistostjo, ki določata naracijo dramske uprizoritve. Ali pa je Visoška kronika predvsem pripoved o asimilaciji nemških naseljencev med Slovenci? Ali morda pripoved o preganjanju slovenskih žena, ki jih skozi svojo nedolžnost pooseblja Agata Schwarzkobler?

LEP POZDRAV!

28. 5. 2022

Irena Potočar Papež je univ. dipl. pedagoginja in profesorica slovenščine, vodi delavnice o poslovnem bontonu, med katere spada tudi upoštevanje pravopisnih in slovničnih pravil. Ta so med drugim pomembna pri pisanju dopisov in drugih besedilnih vrst (zapisnik, vabilo, obvestilo in tako naprej). Pri vsem skupaj velja predvsem načelo "napiši sporočilo in povedal ti bom, kdo si". Ne samo v poslovnem okolju – tudi sicer – je to načelo povezano s prvim vtisom.

Felicita Kalinšek: Slovenska kuharica

3. 11. 2021

Usodo naroda piše tudi vsebina njegovih loncev, vsebino loncev pa narekujejo tudi kuharske knjige, ki to vsebino na tak ali drugačen način izrazijo. Slovenska kuharica je do danes izšla v skupni nakladi več kot 200.000 izvodov in doživela 30 različnih izdaj. Z etnologom dr. Janezom Bogatajem smo se pogovorili o njenem vplivu na generacije in tudi o besednjaku, ki je pomembno vplival na konstitucijo naše nacionalne kuhinje, ki je vedno odraz socialnoekonomskega polja. Pisateljica Katarina Marinčič je Kalinškovi pripisala sposobnost opazovanja, spontano demokratičnost in prirojeno svetovljanstvo, mladi kuharski mojster Simon Pirš pa je pokazal, kako se skozi kodificirano slovensko kuhinjo izraža milenijska kulinarika.

57. št. Nove revije

8. 12. 2021

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Napisale pa so nas tudi revije - je bilo naključje ali predestinacija, da je bila prav 57. številka Nove revije usodna za Slovenstvo? Leta 1987 je bil zgodovinski trenutek zrel: Ronald Reagan v Berlinu pozove Mihaila Gorbačova, naj “zruši ta zid”, skupina intelektualcev okoli Nove revije pa se odloči zastaviti Prispevke za slovenski nacionalni program. Jugoslavija, katere del je bila tedaj tudi Slovenija, se je pogrezala v gospodarsko agonijo, v južnih republikah so vse bolj krepile zahteve po unitarizaciji in centralizaciji, in zato so se napredni slovenski intelektualci zavzeli za spoštovanje pravice do samoodločbe in do konstituiranja državnosti, njihova razmišljanja pa so ponudila programske smernice slovenske osamosvojitve. Kako so s tem za vedno spremenili način razumevanja vloge intelektualcev v družbi, nam je povedal pesnik in esejist Niko Grafenauer, tedanji glavni urednik Nove revije. S 57. številko pa ni prvič, da se Slovenci soočimo s številko 57 (in s književnimi revijami s pridahom disidentstva nasploh), saj je pred tem izhajala revija z imenom 57, o kateri je spregovoril pesnik Veno Taufer. Radi pa smo imeli tudi cigarete znamke Filter 57, pri čemer se sprašujemo, ali so imele tudi te narodnobudniško sporočilo?

Simon Gregorčič: Poezije

1. 12. 2021

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisala pesem Soči Simona Gregorčiča, ki smo se je vsi Slovenci naučili na pamet? "Krasna si, bistra hči planin!" Kdo ne pozna verza iz Gregorčičeve Soči? Simon Gregorčič je goriški slavček, pesnik, ki se je tako proslavil, da je njegova prva pesniška zbirka postala uspešnica: Poezije so leta 1882 izšle v 2000 izvodih in bile kmalu razporodane. Življenjska pot pesnika, nenavadno razgibana za katoliškega duhovnika, odseva duha časa, v katerem se rojeva želja po narodni enotnosti in borba za obstanek slovenskega jezika. Urednica Barbara Pregelj nam je razložila, kaj je skrivnost ljudskosti poezije Simona Gregorčiča, ki pa se je obenem zavedal tudi dolžnosti slehernika do družbe. Direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar nam je v Vrsnem pod Krnom, kjer se je Gregorčič leta 1844 rodil, osvetlila, zakaj je bil najbolj grozeč del njegove Soči tudi vizionarski, privlačnost turkizne modrine rečnih globočin za turizem pa nam je predočil organizator raftinga.

"Telefon, ki joče" pred 50 leti navdušil Evropo

16. 6. 2022

V začetku 70. so novo muziko na Valu 202 predstavljali nekoliko drugače, kot jo danes. Spomine nam je obudila Nataša Dolenc.

Vladimir Bartol: Alamut

20. 10. 2021

Z založnikom Rokom Zavrtanikom bo tekel pogovor o usodi te prezrte, nato odkrite in končno kanonizirane knjige. Na Bartola so vplivali Nietzschejeva filozofija Nietzscheja, Machiavellijeve ideje, ekspresionizem in psihoanaliza. Njegova literatura je močno odstopala od sočasne literature socialnega realizma. S pojavom islamskih terorističnih napadov so se pričele tudi interpretacije Alamuta pojavljati v novi luči, roman pa je navdihnil celo ustvarjalce videoigre Assassin's Creed. S strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Primožem Šterbencem bomo interpretirali sporočilo Alamuta v luči sodobnih dogodkov.

Čiliji so posajeni

4. 6. 2022

Pri Čili Napoju smo si februarja ogledali, kako s pomočjo omočenih papirnatih brisačk vzklijejo semena čilija. Kalčke nato posamično posadi v setveni zabojček. Aprila je okrog 1500 sadik prestavil v rastlinjak, na grede v Celestrini pa šele v drugi polovici maja.

Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku

24. 11. 2021

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Sta nas zaznamovala Kosmačeva trobenta, ki je “bridko donela” ali bel oblak ”na sinjem nebu”? Običajna razlaga govori o izbiri med oblakom upanja in trobento vesti… Roman Cirila Kosmača, Balada o trobenti in oblaku, je izpiljen, s pri-spodobami bogat prikaz etičnih izzivov človeka v vojni, hkrati pa je Kosmačeva Balada tudi generacijska vizija. Za literaturo Cirila Kosmača velja, da je močno navezana na zgodbo njegovih rojstnih krajev. Dolina, v kateri je odraščal, in ljudje, ki so tam živeli, so mu vtisnili tra-jen pečat in mu bili glavni vir pisateljskega navdiha, zato smo del po-govora v oddaji s kustosinjo Karlo Kofol posneli kar v Kosmačevi rojst-ni hiši v Slapu nad Idrijco, literarni kritik in novinar Andraž Gombač pa je osvetlil kosmačevo močno etično sporočilo in literarno dimenzijo. In spet se prašujemo: še slišimo trobento, ko nas pozove? Še znamo uzreti oblak kot znamenje upanja? Nas je napisala Kosmačeva literatura?

Tehnologije, ki so zaznamovale desetletja: 1972

13. 6. 2022

Maruša in Tina vas v posebni seriji oddaj peljeta skozi tehnologije, ki so zaznamovale desetletja. Od leta 2022 do leta 1972. V šesti in zadnji epizodi govorimo o tehnologijah, ki so zaznamovale leto in desetletje, v katerem je nastal Val 202. Z Marušo in Tino se na potovanje v tehnološko preteklost odpravlja Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja.

"Pozdravljeni jas bi uprasav ..."

21. 5. 2022

Sproščenost, občutek, da gre za osebno komunikacijo, velikokrat tudi pretirana čustvenost. V vsem tem lahko iščemo razloge za slovnične napake, ki včasih kar kričijo iz množice objav in komentarjev na družabnih omrežjih. Resnici na ljubo pa gre verjetno kdaj tudi za nepoznavanje pravil oz. neznanje. Prav napaka, da je beseda kdaj zapisana s črko g namesto k, velikokrat zbode tiste, ki so na to malo pozornejši.

Kaj so prislovi in kako jih uporabljamo?

23. 4. 2022

Samostalnik, pridevnik in glagol so polnopomenske in pregibne besedne vrste. To pomeni, da imajo osnovo in končnico, ki se lahko spreminja. Lahko jih sklanjamo, spregamo, stopnjujemo. Prislovi pa so polnopomenske nepregibne besedne vrste, ki opisuje okoliščine, v katerih poteka dejanje, izraženo z glagolom. Kako jih pravilno uporabljamo, zakaj jih včasih lahko zamenjujemo s pridevniki in kakšno je njihovo stopnjevanje, je v pogovoru s Tadejo Bizilj več povedala doc. dr. Mateja Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Jurij Vega: Logaritmovnik

29. 9. 2021

Jurij Vega se je proslavil z Logaritmovnikom. Ta je izšel na Dunaju leta 1783 in od svoje prve izdaje velja za prototip logaritemskih knjig. Kaj so sploh logaritemske tablice in kako se je spremenilo matematično razmišljanje v času, ko so tablice v knjigi zamenjali tablični računalniki? Profesor matematike Vilko Domanjko nam bo z izračunom na tabli prikazal, kakšno vlogo imajo logaritmi in kakšna je njihova praktična uporaba. S pomočjo strokovnjaka za balistiko Janeza Gomzija se bomo poučili, kako se s pomočjo Vegovih podatkov v tablicah izračuna let topovskega izstrelka. Vegov priročnik spada med najbolj razširjene matematične knjige na svetu in nemara gre celo za knjigo slovenskega avtorja, ki jo je vzelo v roke največ Zemljanov.

Najpogostejša premoženjska kazniva dejanja so priložnostne tatvine

20. 6. 2022

S turisti so se vrnili tudi žeparji, začenjajo se tudi vlomi v stanovanjske hiše, kjer je hitro jasno, da nikogar ni doma, in drzne tatvine s preusmerjanjem pozornosti stanovalcev. To so vzorci kaznivih dejanj, ki bi jih oškodovanci s preventivo verjetno lahko preprečili. Gostja bo policistka s Policijske postaje Ljubljana Center Mirela Čorić.

V tovornjaki našli 50 mrtvih

28. 6. 2022

Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Anton Trstenjak: Hoja za človekom

27. 10. 2021

Kako Slovenci razumemo sami sebe, potem ko je med nami 700.000 Trstenjakovih knjig? Kakšne so vrednote, skozi katera nas prepoznava ali vzpostavlja Trstenjak? Nekateri pravijo, da je bil Anton Trstenjak zadnji “renesančni človek”, saj njegove publikacije spadajo po tematiki med psihološka, antropološka, filozofska ter teološka dela. O tem, kako je nastajala Trstenjakova vizija slovenskega človeka, bo tekel pogovor z direktorjem Trstenjakovega Inštituta dr. Jožetom Ramovšem, pater dr. Karel Gržan pa nam bo osvetlil, ali se danes še držimo Trstenjakovega gesla "za človeka gre". Skozi hojo po Rožniku pa bomo Trstenjakovega duha spoznali skozi besede humanistke dr. Mance Košir.

Jutro ob kavi in kitari – Tadej Tratnik Tadiman

1. 6. 2022

Drugo sezono našega prebujanja ob kavi in kitari smo zaključili v čisto poletnih ritmih. Z nami je bil Tadej Tratnik - Tadiman.

Jutro ob kavi in kitari - Tadej Tratnik Tadiman

1. 6. 2022

Drugo sezono našega prebujanja ob kavi in kitari smo zaključili v čisto poletnih ritmih. Z nami je bil Tadej Tratnik - Tadiman.

Ress po pritožbi osvojil zlato na 50 m hrbtno

25. 6. 2022

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.

"Šef" ga je v kuhinji okrcal pred vsemi

14. 5. 2022

Gastronomija je eno bolj dinamičnih področij zadnjega desetletja, zato ni nenavadno, da s tujimi kuharskimi oddajami v naš prostor vdirajo tuji izrazi, ki ustreznega prevoda še nimajo. Doc. dr. Boris Kern z Inštituta za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v KiKs-u razloži kdo je "foodie", kaj je "fine dining", kako prevesti izraz "food truck" in kako lahko z izbiro ustreznega zapisa šefa ločimo od "chefa".

Kdo je bil mož, ki so mu rekli tudi "tehniški genij Slovenskih Goric"

27. 6. 2022

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Tehnologije, ki so zaznamovale desetletja: 1982

6. 6. 2022

Maruša in Tina vas v posebni seriji oddaj peljeta skozi tehnologije, ki so zaznamovale desetletja. Od leta 2022 do leta 1972. V peti epizodi govorimo o tehnologijah, ki smo jih uporabljali v osemdesetih. Z Marušo in Tino se na potovanje v tehnološko preteklost odpravlja Boštjan Špetič iz Računalniškega muzeja.

Gregor Strniša: Vesolje

13. 10. 2021

Bistvo svojega in vsakega pesnjenja je Strniša poimenoval vesoljska zavest. V predgovoru k zbirki Vesolje jo je opredelil takole: "To je zavedanje, da je takó Zemlja kot vsaka najmanjša stvar na nji od nekdaj samo del vsega vesolja ..." Z Draganom Živadinovim, umetnikom, ki je dejansko poletel v vesolje, se bomo pogovarjali o tem, kako drugače razumemo vesolje, potem ko nam ga je Strniša upesnil, o specifiki Strniševih pesniških oblik pa se bomo pogovarjali s pesnikom in verzologom dr. Borisom A. Novakom.

Milan Dekleva: Oči so stroj za štetje zvezd

20. 6. 2022

Milan Dekleva je pisatelj, pesnik, dramatik in skladatelj. Njegov literarni opus obsega pesniške zbirke, romane, drame in eseje, piše pa tudi mladinsko prozo. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim je prejel nagrado Prešernovega sklada ter Prešernovo, Jenkovo, Rožančevo, Veronikino nagrado in kresnika. Pesem z naslovom Oči so stroj za štetje zvezd je leta 2015 izšla v pesniški zbirki z naslovom Darwin gre v jedilnico.

Kako bi zveneli Štirje letni časi, če bi jih Vivaldi napisal leta 2050?

19. 8. 2021

Kako bi zveneli Štirje letni časi, če bi jih mojster Vivaldi napisal leta 2050? Umetna inteligenca je ob pomoči znanstvenikov na novo napisala partituro skladbe in v notne zapise vključila predvidene ekstremne spremembe v okolju. Projektu, poimenovanem "The Uncertain Four Seasons", se je pridružil tudi Slovenski mladinski orkester, ki bo poustvaril verzijo Štirih letnih časov, kakšna bi bila, če bi bila leta 2050 napisana na Marshallovih otokih, ki jih že zdaj ogroža dviganje morske gladine. Še več različic z vsega sveta od Afrike do Bangladeša in Evrope pa bomo slišali 1. novembra, v urah pred začetkom letošnje konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP26.

50 let: Zgodba Valovcev, ki skrbijo za glasbo

4. 6. 2022

V zgodbi ob 50. letnici lahko slišite nekaj utrinkov o ustvarjanju glasbenega dela programa Vala 202, o čemer bosta spregovorila Jani Kenda in Dragan Bulič. Patrik Greblo pa bo osvetlil sodelovanje z orkestroma, ki delujeta v okviru Radijske produkcije.

Uničeni so vsi trije mostovi, ki vodijo v Severodoneck

14. 6. 2022

Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.

Okno, skozi "katerega" je zrla

7. 5. 2022

Kupila si je kolo, na katerega je pričvrstila košarico. To je okno, skozi katerega je zrla. Jezero, v katerega so odvrgli smeti, je v sosednji vasi. Če se vam zdijo te povedi pravilne, potem prisluhnite današnji Kratki informativni koristni slovenščini. V vsaki od omenjenih povedi se namreč skriva napaka, ki se nanaša na uporabo oziralnega zaimka »kateri«. Darja Pograjc pove več.

Poklic, ki je poklicanost

27. 6. 2022

Zelo priljubljena splošna zdravnica Helena Domej ima zasebno prakso v Šmihelu pri Pliberku in po njenih poteh gredo tudi vse tri hčere, ki so končale študij medicine v Sloveniji. Gostimo zborovodjo in skladatelja Hilarija Lavrenčiča, dobitnika 2. nagrade Pavleta Merkuja, ki jo rojaki v Furlaniji – Julijski krajini podeljujejo za dosežke na zborovskem področju. Zanima nas, kako in koliko pojejo Slovenci v Zagrebu in Pulju. O študijskih načrtih pa pripoveduje Neomi Illes, mlada porabska Slovenka, ki se je s slovenskim knjižnim jezikom resneje srečala šele na celoletni šoli slovenščine v Ljubljani.

Marjan Fortin napisal knjigo Pokljuka 25

5. 2. 2021

Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.