Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, a njegova kakovost še zdaleč ni samoumevna. Na sestavo, okus in hranilno vrednost vplivajo sorta oljk, čas obiranja, način predelave in tudi pogoji shranjevanja. Pogledali bomo, kako strokovnjaki v laboratoriju določajo kakovost oljčnega olja, od kemijskih analiz do senzoričnega ocenjevanja, kjer z vonjem in okusom prepoznavajo napake ter značilne arome. Zakaj je ekstra deviško oljčno olje bogatejše z bioaktivnimi spojinami? Kako se njegove lastnosti s časom spreminjajo?
Oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, a njegova kakovost še zdaleč ni samoumevna. Na sestavo, okus in hranilno vrednost vplivajo sorta oljk, čas obiranja, način predelave in tudi pogoji shranjevanja. Pogledali bomo, kako strokovnjaki v laboratoriju določajo kakovost oljčnega olja, od kemijskih analiz do senzoričnega ocenjevanja, kjer z vonjem in okusom prepoznavajo napake ter značilne arome. Zakaj je ekstra deviško oljčno olje bogatejše z bioaktivnimi spojinami? Kako se njegove lastnosti s časom spreminjajo?
Školjke so pomemben del morskega ekosistema, toda v zadnjih letih jih je v slovenskem morju vse manj, rastejo počasneje, imajo tanjše lupine in pogosteje poginejo. Tudi pridelava klapavic se je pri nas skoraj prepolovila, na nekaterih školjčiščih pa školjke tudi množično poginjajo. Kaj se dogaja v morju? Znanstveniki opozarjajo, da ne gre za en sam razlog, temveč preplet dejavnikov: segrevanje morja, manj kisika, bolezni, plenilce in spremembe v ekosistemu. Kako raziskovalci merijo zdravje školjk in iščejo vzroke za njihov pogin? Kakšne rešitve išče znanost, da bi školjkarstvo lahko preživelo?
Školjke so pomemben del morskega ekosistema, toda v zadnjih letih jih je v slovenskem morju vse manj, rastejo počasneje, imajo tanjše lupine in pogosteje poginejo. Tudi pridelava klapavic se je pri nas skoraj prepolovila, na nekaterih školjčiščih pa školjke tudi množično poginjajo. Kaj se dogaja v morju? Znanstveniki opozarjajo, da ne gre za en sam razlog, temveč preplet dejavnikov: segrevanje morja, manj kisika, bolezni, plenilce in spremembe v ekosistemu. Kako raziskovalci merijo zdravje školjk in iščejo vzroke za njihov pogin? Kakšne rešitve išče znanost, da bi školjkarstvo lahko preživelo?
Klasično zamrzovanje podaljša obstojnost hrane, vendar je na primer sadje po odtajanju mehkejše, izgubi nekaj soka in postane vodeno. Liofilizacija pa je postopek, pri katerem sadju podaljšamo rok trajanja za več let, hkrati pa ohranimo njegovo obliko, hranilne snovi in še bolj koncentriran okus. Liofilizacija je tehnologija prihodnosti, pri kateri snov najprej zamrznemo, potem pa iz nje odstranimo vodo iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje. Liofiliziramo zdravila, cepiva, hrano in celotne obroke. Naprave za to so velike in energetsko potratne, zato raziskovalci razvijajo digitalni dvojček liofilizatorja. V prihodnosti pa bomo dobili tudi mobilne liofilizatorje.
Klasično zamrzovanje podaljša obstojnost hrane, vendar je na primer sadje po odtajanju mehkejše, izgubi nekaj soka in postane vodeno. Liofilizacija pa je postopek, pri katerem sadju podaljšamo rok trajanja za več let, hkrati pa ohranimo njegovo obliko, hranilne snovi in še bolj koncentriran okus. Liofilizacija je tehnologija prihodnosti, pri kateri snov najprej zamrznemo, potem pa iz nje odstranimo vodo iz trdnega neposredno v plinasto agregatno stanje. Liofiliziramo zdravila, cepiva, hrano in celotne obroke. Naprave za to so velike in energetsko potratne, zato raziskovalci razvijajo digitalni dvojček liofilizatorja. V prihodnosti pa bomo dobili tudi mobilne liofilizatorje.
V skupino vitaminov B spada osem različnih vitaminov. Vsak od njih ima svojo nalogo, vendar pogosto delujejo samo, če so prisotni vsi. Oglašujejo jih kot prehranska dopolnila za več energije ter boljše delovanje možganov in živčevja. Znanost pa razkriva, da niso preprosti pospeševalci energije, temveč sodelujejo v skoraj vseh ključnih procesih v telesu, od presnove energije do delovanja možganov in nastajanja DNK. Med njimi je poseben vitamin B12, saj ga v naravi proizvajajo izključno bakterije. Ljudje in drugi sesalci ga zato dobimo le s hrano. Že blago pomanjkanje, zlasti vitamina B12, vpliva na možgane in srce, še preden sploh opazimo simptome. Kaj se zgodi v možganih, ko teh vitaminov primanjkuje, in ali lahko to vpliva na razvoj demence?
V skupino vitaminov B spada osem različnih vitaminov. Vsak od njih ima svojo nalogo, vendar pogosto delujejo samo, če so prisotni vsi. Oglašujejo jih kot prehranska dopolnila za več energije ter boljše delovanje možganov in živčevja. Znanost pa razkriva, da niso preprosti pospeševalci energije, temveč sodelujejo v skoraj vseh ključnih procesih v telesu, od presnove energije do delovanja možganov in nastajanja DNK. Med njimi je poseben vitamin B12, saj ga v naravi proizvajajo izključno bakterije. Ljudje in drugi sesalci ga zato dobimo le s hrano. Že blago pomanjkanje, zlasti vitamina B12, vpliva na možgane in srce, še preden sploh opazimo simptome. Kaj se zgodi v možganih, ko teh vitaminov primanjkuje, in ali lahko to vpliva na razvoj demence?
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Običajna hrana nas nasiti in telesu zagotovi energijo ter osnovna hranila. Funkcionalna hrana pa ima še dodatno vlogo, ugodno lahko vpliva na prebavo in imunski sistem ali pomaga zmanjševati tveganje za nekatere bolezni. Kako raziskovalci razvijajo takšna živila? Na Biotehniški fakulteti raziskujejo, kako bi v jogurt vključili kislo sirotko, bogato z beljakovinami in bioaktivnimi snovmi, ter kako takšni dodatki vplivajo na probiotične bakterije, okus in hranilno vrednost izdelka. Hrani bi lahko dodali rastlinske ekstrakte, ki lahko delujejo antioksidativno ali protimikrobno, njihov slab okus pa lahko prikrijemo s kapsulacijo. Kako nastane funkcionalno živilo, kako dokazujejo njegovo varnost in učinkovitost? Ali bomo v prihodnosti jedli personalizirano funkcionalno hrano?
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?
Na Zemlji obstajajo različna okolja in organizmi so se prilagodili preživetju v njih. Načini preživetja so neverjetno različni. Nekateri organizmi uspevajo tam, kjer bi večina življenja propadla – pri temperaturi nad 100 °C, pod visokim tlakom, v kislini ali ob močnem sevanju, v Sloveniji pa recimo v solinah, kjer je visoka slanost. Na visoki nadmorski višini imajo jaki in tibetanske antilope posebne oblike hemoglobina ter so gensko prilagojeni na pomanjkanje kisika. V globokih oceanih ribje vrste, kiti glavači in veliki lignji preživijo kljub visokemu tlaku, malo svetlobe in mrazu. Kaj so njihove skrivnosti? Kako pa so se na zime prilagodili naši medvedi in kako se prilagajajo na podnebne spremembe?
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?
Znanstveniki razvijajo nove tehnološke rešitve za natančnejše zdravljenje neposredno v človeškem telesu. Mikroroboti in nanostrukture omogočajo ciljno dostavo zdravil, saj se premikajo po telesnih tekočinah in delujejo na točno določenih mestih. Roboti v telesu so lahko različni, od magnetno vodenih mikrorobotov do biorazgradljivih struktur in beljakovinskih sistemov, ki delujejo na celični ravni. Kako jih usmerjamo? Kako se v telesu razgradijo? In katere rešitve so že v fazi raziskav in testiranj? Pokazali bomo, kako tehnologija vstopa v naše telo in kaj to pomeni za prihodnost zdravljenja.
Znanstveniki razvijajo nove tehnološke rešitve za natančnejše zdravljenje neposredno v človeškem telesu. Mikroroboti in nanostrukture omogočajo ciljno dostavo zdravil, saj se premikajo po telesnih tekočinah in delujejo na točno določenih mestih. Roboti v telesu so lahko različni, od magnetno vodenih mikrorobotov do biorazgradljivih struktur in beljakovinskih sistemov, ki delujejo na celični ravni. Kako jih usmerjamo? Kako se v telesu razgradijo? In katere rešitve so že v fazi raziskav in testiranj? Pokazali bomo, kako tehnologija vstopa v naše telo in kaj to pomeni za prihodnost zdravljenja.
Mikroalge so prave male biokemijske tovarne. Proizvajajo celo vrsto sekundarnih metabolitov, pigmentov, antioksidantov in zaščitnih molekul z zelo natančno določenimi biološkimi funkcijami. Te spojine jim omogočajo preživetje v skrajnih razmerah, kot so močno UV-sevanje, visoka slanost in pomanjkanje hranil. Prav zato so zanimive tudi za kozmetično industrijo, saj je zelo podobnim obremenitvam izpostavljena tudi človeška koža. Kaj se skriva v Sečoveljskih solinah in kakšna testiranja morajo izvesti na sestavinah, preden jih uporabijo v kozmetiki?
Mikroalge so prave male biokemijske tovarne. Proizvajajo celo vrsto sekundarnih metabolitov, pigmentov, antioksidantov in zaščitnih molekul z zelo natančno določenimi biološkimi funkcijami. Te spojine jim omogočajo preživetje v skrajnih razmerah, kot so močno UV-sevanje, visoka slanost in pomanjkanje hranil. Prav zato so zanimive tudi za kozmetično industrijo, saj je zelo podobnim obremenitvam izpostavljena tudi človeška koža. Kaj se skriva v Sečoveljskih solinah in kakšna testiranja morajo izvesti na sestavinah, preden jih uporabijo v kozmetiki?
V prvi oddaji v letu 2026 se bomo ozrli na preteklo leto, ki je prineslo izjemne znanstvene dosežke – od prebojev v umetni inteligenci, medicini in raziskovanju novih virov energije do neverjetnih izsledkov raziskav v vesolju. Izbrali smo jih le nekaj: model umetne inteligence GPT-4.5 je opravil Turingov test, znanstveniki pa so odkrili nov celični proces, obetavno zdravilo za Huntingtonovo bolezen in supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju.
V prvi oddaji v letu 2026 se bomo ozrli na preteklo leto, ki je prineslo izjemne znanstvene dosežke – od prebojev v umetni inteligenci, medicini in raziskovanju novih virov energije do neverjetnih izsledkov raziskav v vesolju. Izbrali smo jih le nekaj: model umetne inteligence GPT-4.5 je opravil Turingov test, znanstveniki pa so odkrili nov celični proces, obetavno zdravilo za Huntingtonovo bolezen in supermasivno črno luknjo v zgodnjem vesolju.
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Kvantni računalniki so že na pogled popolnoma drugačni kot običajni, ker njihovi osnovni deli temeljijo na drugačnih načelih. Pri kvantnem računalniku je osnovna enota informacije kvantni bit, t. i. kubit. Kubiti morajo biti zelo hladni, blizu absolutne ničle pri –273 °C, ter izolirani od vibracij in elektromagnetnih polj v okolici. Eden od največjih kvantnih računalnikov z največ kubiti je trenutno IBM-ov Condor s 1121 kubiti. Kaj so njegove značilnosti? Kvantni računalniki obetajo izjemno računsko moč, vendar jih ni mogoče preprosto povečevati. Zakaj je tako in na katere fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci?
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?
S staranjem prebivalstva se pojavljajo različne bolezni in poškodbe, ki jih rešujemo tudi z ortopedskimi vsadki. Prvi vsadki so bili iz preprostih materialov, tudi slonove kosti. Prvi pravi vsadki pa so bili kovinski ortopedski pripomočki kot so žice, vijaki in ploščice za stabilizacijo kosti, ki so jih začeli uporabljati konec 19. stoletja. Sredi 20. stoletja so prvič zamenjali poškodovane in obrabljene kolenčne in kolčne sklepe za umetne. Prva uspešna menjava kolka z umetno protezo je bila narejena leta 1961 v Veliki Britaniji. Bila je iz nerjavnega jekla. Kakšne materiale pa za proteze uporabljamo danes in kakšne bomo v prihodnosti?
Ljudje so kovine za zdravljenje uporabljali že dolgo, preden smo poznali bakterije, viruse ali kemijo. Stari Egipčani so z bakrom razkuževali rane in čistili pitno vodo, Grki in Rimljani so uporabljali srebro za razkuževanje in zdravljenje ran, v Indiji so bile kovine del zdravilnih eliksirjev in pripravkov za daljšanje življenja, v Evropi pa je živo srebro stoletja veljalo za čudežno zdravilo za številne bolezni. Šele z razvojem kemije in medicine smo razumeli, da so kovine lahko hkrati zdravilo in strup. Danes jih uporabljamo veliko bolj natančno in varno. Na primer srebrov sulfadiazin v mazilih za zdravljenje opeklin, bizmutove spojine za zdravljenje okužb z bakterijo Helikobakter Pylori in spojine zlata za revmatoidni artritis. Kakšne kovinske spojine pa raziskujejo in bomo uporabljali v prihodnosti?
Ljudje so kovine za zdravljenje uporabljali že dolgo, preden smo poznali bakterije, viruse ali kemijo. Stari Egipčani so z bakrom razkuževali rane in čistili pitno vodo, Grki in Rimljani so uporabljali srebro za razkuževanje in zdravljenje ran, v Indiji so bile kovine del zdravilnih eliksirjev in pripravkov za daljšanje življenja, v Evropi pa je živo srebro stoletja veljalo za čudežno zdravilo za številne bolezni. Šele z razvojem kemije in medicine smo razumeli, da so kovine lahko hkrati zdravilo in strup. Danes jih uporabljamo veliko bolj natančno in varno. Na primer srebrov sulfadiazin v mazilih za zdravljenje opeklin, bizmutove spojine za zdravljenje okužb z bakterijo Helikobakter Pylori in spojine zlata za revmatoidni artritis. Kakšne kovinske spojine pa raziskujejo in bomo uporabljali v prihodnosti?
Mesta so polna surovin – v stavbah, cestah in infrastrukturi je vgrajenih več materialov, kot si pogosto predstavljamo. Oddaja Ugriznimo znanost raziskuje urbano rudarjenje: kako lahko ob rušenju stavb beton, opeko, jeklo in druge materiale ponovno uporabimo, namesto da postanejo odpadek. V studiu in na terenu predstavljamo primere dobrih praks, digitalni popis materialov ter modelno hišo iz recikliranih gradbenih odpadkov, ki kaže, kako lahko mesto postane vir prihodnjih surovin. Oddajo vodi Andrej Hofer.
Mesta so polna surovin – v stavbah, cestah in infrastrukturi je vgrajenih več materialov, kot si pogosto predstavljamo. Oddaja Ugriznimo znanost raziskuje urbano rudarjenje: kako lahko ob rušenju stavb beton, opeko, jeklo in druge materiale ponovno uporabimo, namesto da postanejo odpadek. V studiu in na terenu predstavljamo primere dobrih praks, digitalni popis materialov ter modelno hišo iz recikliranih gradbenih odpadkov, ki kaže, kako lahko mesto postane vir prihodnjih surovin. Oddajo vodi Andrej Hofer.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?
Galileo Galilei je leta 1609 prvič s teleskopom z Zemlje pogledal v nočno nebo, proti Luni, Jupitru in Rimski cesti. Njegov teleskop je bil dolg 1 meter, imel je 20-kratno povečavo in izjemno ozko zorno polje. Z njim je lahko videl kraterje in gore na Luni, 4 Jupitrove lune, Sončeve pege in nešteto zvezd v naši Galaksiji. Današnji teleskópi so seveda veliko zmogljivejši. Imajo jih ljubiteljski astronomi, več 100 in približno 30 res velikih teleskopov na površju Zemlje pa je namenjenih znanstvenim raziskavam. Kakšni so teleskopi na Zemlji in kaj lahko z njimi vidimo v vesolju?
V Zemljinem ozračju je veliko več vode kot v vseh rečnih sistemih na Zemlji. Zrak v povprečno veliki sobi vsebuje liter vode. Zato bi lahko vodo pridobivali iz zraka. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Loviljenje megle se kot vir pitne vode uporabljajo v vse več državah, med njimi vna Mavretaniji, v Čilu, Peruju, Boliviji, Tanzaniji, Maroku. V puščavi Atacama iz megle zberejo več kot tisoč litrov vode na dan. Na suhih območjih, kjer ni megle, pa uporabljajo posebne materiale, ki lahko iz zraka povsrkajo vodo. Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov. Nam bo k rešitvi tega težaveproblema pomagala tehnologija za zajemanje vode iz zraka?
V Zemljinem ozračju je veliko več vode kot v vseh rečnih sistemih na Zemlji. Zrak v povprečno veliki sobi vsebuje liter vode. Zato bi lahko vodo pridobivali iz zraka. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Loviljenje megle se kot vir pitne vode uporabljajo v vse več državah, med njimi vna Mavretaniji, v Čilu, Peruju, Boliviji, Tanzaniji, Maroku. V puščavi Atacama iz megle zberejo več kot tisoč litrov vode na dan. Na suhih območjih, kjer ni megle, pa uporabljajo posebne materiale, ki lahko iz zraka povsrkajo vodo. Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov. Nam bo k rešitvi tega težaveproblema pomagala tehnologija za zajemanje vode iz zraka?
Pred skoraj 100 leti je škotski mikrobiolog Alexander Fleming opazil, da plesen uničuje bakterije v njegovi petrijevki. To je privedlo do odkritja prvega antibiotika, penicilina, ki je spremenil medicino: pljučnice, okužene rane in sepse, zaradi katerih je umrlo na milijone ljudi, so postale obvladljive in ozdravljive. Danes, ko imamo na voljo več kot sto glavnih učinkovin antibiotikov in več tisoč njihovih kombinacij, pa postajajo bakterije proti njim odporne. Take bakterije najdemo v bolnišnicah, na naši koži, v našem mikrobiomu, okolju in pri živalih. Kako postanejo bakterije odporne proti antibiotikom?
Pred skoraj 100 leti je škotski mikrobiolog Alexander Fleming opazil, da plesen uničuje bakterije v njegovi petrijevki. To je privedlo do odkritja prvega antibiotika, penicilina, ki je spremenil medicino: pljučnice, okužene rane in sepse, zaradi katerih je umrlo na milijone ljudi, so postale obvladljive in ozdravljive. Danes, ko imamo na voljo več kot sto glavnih učinkovin antibiotikov in več tisoč njihovih kombinacij, pa postajajo bakterije proti njim odporne. Take bakterije najdemo v bolnišnicah, na naši koži, v našem mikrobiomu, okolju in pri živalih. Kako postanejo bakterije odporne proti antibiotikom?
Mišice v povprečju zajemajo 40 odstotkov naše telesne mase. So motor našega telesa: omogočajo nam, da se gibljemo, dihamo, držimo pokončno … Vendar danes te ključne telesne strukture uporabljamo manj, kot bi jih morali. Sedeče delo, tehnologija in udobje sodobnega sveta počasi izrivajo gibanje iz našega vsakdana. Namesto hoje se vozimo, naše fizično delo so nadomestili stroji. Kako to vpliva na mišice, ki niso odgovorne le za gibanje, ampak tudi za presnovo različnih snovi? Kakšne so posledice za naše zdravje, če imamo manj mišic? Mišice pa izgubljamo tudi s starostjo. Kako je to mogoče preprečiti?
Mišice v povprečju zajemajo 40 odstotkov naše telesne mase. So motor našega telesa: omogočajo nam, da se gibljemo, dihamo, držimo pokončno … Vendar danes te ključne telesne strukture uporabljamo manj, kot bi jih morali. Sedeče delo, tehnologija in udobje sodobnega sveta počasi izrivajo gibanje iz našega vsakdana. Namesto hoje se vozimo, naše fizično delo so nadomestili stroji. Kako to vpliva na mišice, ki niso odgovorne le za gibanje, ampak tudi za presnovo različnih snovi? Kakšne so posledice za naše zdravje, če imamo manj mišic? Mišice pa izgubljamo tudi s starostjo. Kako je to mogoče preprečiti?
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Na Krasu so raziskovalci odkrili nekaj, kar spreminja naše razumevanje preteklosti: kilometre dolge pasti za lovljenje divjadi. Do zdaj smo si evropskega lovca predstavljali kot nekoga, ki ujame eno žival. Najdba teh pasti pa je spremenila naš pogled na Evropo po ledeni dobi. Odkritje je omogočilo aerolasersko skeniranje Slovenije, s katerim lahko raziskovalci vidijo tisto, kar je bilo stoletja skrito očem. Kako so te megastrukture nastale, kaj pomenijo za razumevanje prazgodovinskih skupnosti in zakaj so morda prve prave arhitekture v Evropi, zgrajene še pred mesti, kmetijstvom in kovinami?
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Podatki kažejo, da v telefon vsak dan pogledamo več kot 200-krat, v povprečju je to skupaj več ur na dan. Digitalizacija je del našega vsakdana, toda meje med koristjo in odvisnostjo so vse bolj zabrisane. Odvisnost se razvije, ko človek pretirano posega po digitalnih napravah, ki spodbujajo njegov nagrajevalni sistem. Odvisni smo lahko od telefona, družbenih omrežij, interneta, igranja računalniških iger. Algoritmi TikToka in Instagrama delujejo kot popolni mehanizmi za sproščanje dopamina, ki nas vleče nazaj k zaslonu. Kako računalniške igre, družbena omrežja in pogovorni agenti izkoriščajo psihologijo nagrajevanja? Pretirana uporaba zaslonov spreminja možganske vzorce in povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in slabši vid, pri otrocih pa celo pospešuje nastanek kratkovidnosti. Kako pa lahko vseeno prevzamemo nadzor nad tehnologijo?
Podatki kažejo, da v telefon vsak dan pogledamo več kot 200-krat, v povprečju je to skupaj več ur na dan. Digitalizacija je del našega vsakdana, toda meje med koristjo in odvisnostjo so vse bolj zabrisane. Odvisnost se razvije, ko človek pretirano posega po digitalnih napravah, ki spodbujajo njegov nagrajevalni sistem. Odvisni smo lahko od telefona, družbenih omrežij, interneta, igranja računalniških iger. Algoritmi TikToka in Instagrama delujejo kot popolni mehanizmi za sproščanje dopamina, ki nas vleče nazaj k zaslonu. Kako računalniške igre, družbena omrežja in pogovorni agenti izkoriščajo psihologijo nagrajevanja? Pretirana uporaba zaslonov spreminja možganske vzorce in povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in slabši vid, pri otrocih pa celo pospešuje nastanek kratkovidnosti. Kako pa lahko vseeno prevzamemo nadzor nad tehnologijo?
Leta 2024 so pri nas prvič našli japonskega hrošča. Prehranjuje se z več kot 400 rastlinskimi vrstami, med njimi so tudi gospodarsko pomembne kulture. Zaradi svetovne trgovine, spletnih nakupov in podnebnih sprememb prihajajo k nam vedno novi škodljivci. Po svetu z različnim blagom in celo v zabojnikih potujejo nevidni sopotniki – žuželke, bakterije in glive, ki lahko ogrozijo naše pridelke, gozdove in živali ter celo nas same. Kako pošiljke iz tujine preverjajo fitosanitarni inšpektorji v Luki Koper? Zakaj so nevarni japonski hrošč, marmorirana smrdljivka in hrastova čipkarka? In kako se na prihod ameriške koruzne sovke pripravljajo slovenski strokovnjaki? V oddaji razkrivamo, kako podnebne spremembe pospešujejo razmnoževanje škodljivcev in zakaj so nekateri med njimi že odporni proti pesticidom. Nepovabljeni gostje so vse bliže – bomo znali pravočasno ukrepati?
Leta 2024 so pri nas prvič našli japonskega hrošča. Prehranjuje se z več kot 400 rastlinskimi vrstami, med njimi so tudi gospodarsko pomembne kulture. Zaradi svetovne trgovine, spletnih nakupov in podnebnih sprememb prihajajo k nam vedno novi škodljivci. Po svetu z različnim blagom in celo v zabojnikih potujejo nevidni sopotniki – žuželke, bakterije in glive, ki lahko ogrozijo naše pridelke, gozdove in živali ter celo nas same. Kako pošiljke iz tujine preverjajo fitosanitarni inšpektorji v Luki Koper? Zakaj so nevarni japonski hrošč, marmorirana smrdljivka in hrastova čipkarka? In kako se na prihod ameriške koruzne sovke pripravljajo slovenski strokovnjaki? V oddaji razkrivamo, kako podnebne spremembe pospešujejo razmnoževanje škodljivcev in zakaj so nekateri med njimi že odporni proti pesticidom. Nepovabljeni gostje so vse bliže – bomo znali pravočasno ukrepati?
Slovenija spada med najbolj nevihtna območja Evrope, ker se na razgibanem reliefu srečujeta topel sredozemski in hladen alpski zrak. Leta 2023 je bilo pri nas kar 1400 izrednih vremenskih dogodkov – od debele toče, močnih nalivov in viharnega vetra do strel, ki so povzročale škodo. Letos so na območju Slovenije našteli približno 300 tisoč strel, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Kako nastanejo nevihte in kako jih napovedujemo? Katere podatke dobimo z meteorološkim balonom, radarji in sateliti? Kako zaznavamo strele v realnem času in zakaj so nevihte resna grožnja letalstvu? V oddaji pa bomo tudi v uganki ustvarjali strele.
Slovenija spada med najbolj nevihtna območja Evrope, ker se na razgibanem reliefu srečujeta topel sredozemski in hladen alpski zrak. Leta 2023 je bilo pri nas kar 1400 izrednih vremenskih dogodkov – od debele toče, močnih nalivov in viharnega vetra do strel, ki so povzročale škodo. Letos so na območju Slovenije našteli približno 300 tisoč strel, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Kako nastanejo nevihte in kako jih napovedujemo? Katere podatke dobimo z meteorološkim balonom, radarji in sateliti? Kako zaznavamo strele v realnem času in zakaj so nevihte resna grožnja letalstvu? V oddaji pa bomo tudi v uganki ustvarjali strele.
Med predavanjem, sestankom ali celo pogovorom z bližnjim velikokrat razmišljamo o čem popolnoma drugem. Znanstveniki ugotavljajo, da skoraj polovico časa, ko smo budni, naši možgani niso tam, kjer je telo. Tavanje misli, kakor pravimo temu, je trenutno eden izmed bolj raziskovanih pojavov v psihologiji. Zakaj je tavanje misli koristno in kdaj postane težava? Kaj se takrat dogaja v možganih? V oddaji bodo pripravili tudi eksperiment, pri katerem bodo lahko sodelovali tudi gledalci. Ob piskih bodo ustvarjalci zapisali svoje misli, gost oddaje pa bo pogledal, ali so jim misli tavale ali ne.
Med predavanjem, sestankom ali celo pogovorom z bližnjim velikokrat razmišljamo o čem popolnoma drugem. Znanstveniki ugotavljajo, da skoraj polovico časa, ko smo budni, naši možgani niso tam, kjer je telo. Tavanje misli, kakor pravimo temu, je trenutno eden izmed bolj raziskovanih pojavov v psihologiji. Zakaj je tavanje misli koristno in kdaj postane težava? Kaj se takrat dogaja v možganih? V oddaji bodo pripravili tudi eksperiment, pri katerem bodo lahko sodelovali tudi gledalci. Ob piskih bodo ustvarjalci zapisali svoje misli, gost oddaje pa bo pogledal, ali so jim misli tavale ali ne.
Leta 1971 je Philip Zimbardo na Univerzi Stanford v ZDA izvedel zaporniški poskus. Študentom je dodelil vloge zapornikov in stražarjev ter poustvaril razmere, kakršne vladajo v zaporu. A te so v namišljenem zaporu v nekaj dneh postale tako nevzdržne, da so morali eksperiment predčasno prekiniti. Ta raziskava, nacistične medicinske raziskave in raziskava nezdravljenega sifilisa med temnopoltimi so primeri neetičnih raziskav. Odgovor na vprašanje, kaj je etično, se je skozi zgodovino oblikoval kot odziv na vedenje, ki ga je družba prepoznala kot nesprejemljivega. Kako v znanosti raziskujejo danes? Kakšno tveganje prinašajo tehnologije raziskovanja in kako znanstveniki varujejo podatke o udeležencih raziskav?
Leta 1971 je Philip Zimbardo na Univerzi Stanford v ZDA izvedel zaporniški poskus. Študentom je dodelil vloge zapornikov in stražarjev ter poustvaril razmere, kakršne vladajo v zaporu. A te so v namišljenem zaporu v nekaj dneh postale tako nevzdržne, da so morali eksperiment predčasno prekiniti. Ta raziskava, nacistične medicinske raziskave in raziskava nezdravljenega sifilisa med temnopoltimi so primeri neetičnih raziskav. Odgovor na vprašanje, kaj je etično, se je skozi zgodovino oblikoval kot odziv na vedenje, ki ga je družba prepoznala kot nesprejemljivega. Kako v znanosti raziskujejo danes? Kakšno tveganje prinašajo tehnologije raziskovanja in kako znanstveniki varujejo podatke o udeležencih raziskav?
Hrana vsebuje ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale in vlaknine. Vlaknine so velike, neprebavljive molekule v sadju in zelenjavi. Ne dajejo nam energije, vendar so ključne za pravilno delovanje prebavnega sistema in celotnega organizma. Uravnavajo prebavo, pomagajo zniževati holesterol in krvni sladkor, dajejo občutek sitosti in hranijo koristne bakterije v črevesju. Na dan naj bi jih zaužili 30 gramov. Kljub temu raziskave kažejo, da kar 90 % Slovencev poje premalo vlaknin. Kako to dolgoročno vpliva na naše zdravje? Za nas so vlaknine pomembne, številne živali pa brez vlaknin v prehrani ne bi preživele. Zato lahko v krmo za nekatere od njih dodajajo kar lesne vlaknine. Bi bila lahko to rešitev tudi za ljudi?
Hrana vsebuje ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine, vitamine, minerale in vlaknine. Vlaknine so velike, neprebavljive molekule v sadju in zelenjavi. Ne dajejo nam energije, vendar so ključne za pravilno delovanje prebavnega sistema in celotnega organizma. Uravnavajo prebavo, pomagajo zniževati holesterol in krvni sladkor, dajejo občutek sitosti in hranijo koristne bakterije v črevesju. Na dan naj bi jih zaužili 30 gramov. Kljub temu raziskave kažejo, da kar 90 % Slovencev poje premalo vlaknin. Kako to dolgoročno vpliva na naše zdravje? Za nas so vlaknine pomembne, številne živali pa brez vlaknin v prehrani ne bi preživele. Zato lahko v krmo za nekatere od njih dodajajo kar lesne vlaknine. Bi bila lahko to rešitev tudi za ljudi?
Na glavi imamo v povprečju več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Hitrost njihove rasti je odvisna od genetike, hormonov in starosti. Najhitreje rastejo med 15. in 30. letom, približno 1 cm na mesec, nato se rast upočasni. Od 50 do 100 las nam vsak dan naravno izpade; nekateri že zelo zgodaj izgubijo lase, drugi jih imajo do pozne starosti. Kaj vpliva na to? Naši lasje se sčasoma spreminjajo. Po 30. letu navadno začnejo siveti. Najmlajša dokumentirana oseba s sivimi lasmi je bil 5-letni deček z redko gensko motnjo. Ali poznamo vzroke za sivenje in ali bi lahko ta proces ustavili ali celo obrnili?
Na glavi imamo v povprečju več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Hitrost njihove rasti je odvisna od genetike, hormonov in starosti. Najhitreje rastejo med 15. in 30. letom, približno 1 cm na mesec, nato se rast upočasni. Od 50 do 100 las nam vsak dan naravno izpade; nekateri že zelo zgodaj izgubijo lase, drugi jih imajo do pozne starosti. Kaj vpliva na to? Naši lasje se sčasoma spreminjajo. Po 30. letu navadno začnejo siveti. Najmlajša dokumentirana oseba s sivimi lasmi je bil 5-letni deček z redko gensko motnjo. Ali poznamo vzroke za sivenje in ali bi lahko ta proces ustavili ali celo obrnili?
Madžarski kemik in Nobelov nagrajenec Georg von Hevesy je kot mlad študent sumil, da mu njegova gospodinja pripravlja jedi iz več dni starih ostankov. Da bi to dokazal, je hrano posipal z radioaktivnim sledilom, in ko mu je postregla isto hrano, z detektorjem preveril, ali je radioaktivna. Njegovi sumi so bili potrjeni. To je bila prva uporaba radioaktivnih sledil. Danes je ta metoda nekaj povsem običajnega. Sledimo lahko molekulam v rastlinah, v našem telesu, spremljamo gibanje ribjih jat, morskih tokov. Radioaktivna sledila nam razkrivajo poti, ki jih sicer ne bi videli. Z njimi pa lahko tudi varujemo ogrožene živali in dragocenosti.
Madžarski kemik in Nobelov nagrajenec Georg von Hevesy je kot mlad študent sumil, da mu njegova gospodinja pripravlja jedi iz več dni starih ostankov. Da bi to dokazal, je hrano posipal z radioaktivnim sledilom, in ko mu je postregla isto hrano, z detektorjem preveril, ali je radioaktivna. Njegovi sumi so bili potrjeni. To je bila prva uporaba radioaktivnih sledil. Danes je ta metoda nekaj povsem običajnega. Sledimo lahko molekulam v rastlinah, v našem telesu, spremljamo gibanje ribjih jat, morskih tokov. Radioaktivna sledila nam razkrivajo poti, ki jih sicer ne bi videli. Z njimi pa lahko tudi varujemo ogrožene živali in dragocenosti.
Pri kemijskih poskusih se kadi, spreminja se barva, nastaja pena, kdaj tudi poči. O tem, kako nevarna je lahko kemija in zakaj brez nje ne moremo živeti, bomo govorili s prof. Iztokom Devetakom, dr. Barbaro Novosel in našim ugankarjem, dr. Miho Slapničarjem. Pokazali pa vam bomo tudi zanimive in atraktivne kemijske poskuse.
Pri kemijskih poskusih se kadi, spreminja se barva, nastaja pena, kdaj tudi poči. O tem, kako nevarna je lahko kemija in zakaj brez nje ne moremo živeti, bomo govorili s prof. Iztokom Devetakom, dr. Barbaro Novosel in našim ugankarjem, dr. Miho Slapničarjem. Pokazali pa vam bomo tudi zanimive in atraktivne kemijske poskuse.
Januarja 2022 se je blizu države Tonga v Tihem oceanu zgodil največji izbruh podvodnega vulkana v moderni dobi. Ogromna količina vodne pare je dosegla višino 50 km nad Zemljinim površjem, nastali so gosti blatni podmorski tokovi in 20-metrski cunamiji. 70 % Zemljine površine pokrivajo morja in oceani, zato je večina vulkanov pod morsko gladino. Vulkani so kraji, kjer iz globin Zemlje prodira raztaljena kamnina – magma. Ko iz podvodnih vulkanov izbruhne magma, lahko nastanejo otoki. Tako so nastali nekateri grški otoki, otočje Azori, Kanarski otoki, Havaji ... Izbruh vulkanov na kopnem lahko zaradi delcev v zraku povzroči celo nastanek ledene dobe. Kakšen pa je vpliv podvodnih ognjenikov na podnebje in na morski ekosistem?
Januarja 2022 se je blizu države Tonga v Tihem oceanu zgodil največji izbruh podvodnega vulkana v moderni dobi. Ogromna količina vodne pare je dosegla višino 50 km nad Zemljinim površjem, nastali so gosti blatni podmorski tokovi in 20-metrski cunamiji. 70 % Zemljine površine pokrivajo morja in oceani, zato je večina vulkanov pod morsko gladino. Vulkani so kraji, kjer iz globin Zemlje prodira raztaljena kamnina – magma. Ko iz podvodnih vulkanov izbruhne magma, lahko nastanejo otoki. Tako so nastali nekateri grški otoki, otočje Azori, Kanarski otoki, Havaji ... Izbruh vulkanov na kopnem lahko zaradi delcev v zraku povzroči celo nastanek ledene dobe. Kakšen pa je vpliv podvodnih ognjenikov na podnebje in na morski ekosistem?
Kako težka je fizika in kako pri njenem razumevanju pomagajo poskusi? O tem bomo govorili z našim ugankarjem Nejcem Davidovićem ter dr. Alešem Mohoričem in dr. Anjo Kranjc Horvat. Vsak od njiju vam bo pokazal nekaj fizikalnih poskusov.
Kako težka je fizika in kako pri njenem razumevanju pomagajo poskusi? O tem bomo govorili z našim ugankarjem Nejcem Davidovićem ter dr. Alešem Mohoričem in dr. Anjo Kranjc Horvat. Vsak od njiju vam bo pokazal nekaj fizikalnih poskusov.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Zakaj nekaterim matematika ni všeč in se je celo bojijo, drugi pa v njej uživajo? So uganke eden izmed načinov, kako jo lahko približamo učencem in dijakom? O tem bomo govorili z našimi matematičnimi ugankarji, dr. Urošem Kuzmanom, dr. Anjo Petković Komel in dr. Matejem Petkovićem ter vam zastavili nekaj matematičnih ugank.
Jablane rastejo v sadovnjaku, imajo z rezanjem oblikovano krošnjo in velike, enake in sladke sadeže. Vzgojili smo jo iz lesnike, divje rastline, ki ji pogovorno rečemo tudi divja jablana. Ta raste v gozdu, je samonikla, raste višje, plodovi so manjši, bolj kisli in trpki, zato niso primerni za uživanje. Zakaj je lesnika za nas še vedno pomembna rastlina? Številne divje sorodnice kulturnih rastlin imajo posebne lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali skromnim tlom. V Ljubljani imamo eno izmed največjih semenskih bank naravnih vrst v Evropi. V njej hranijo več kot 20.000 vzorcev semen. Kaj so divje rastline, zakaj so pomembne, zakaj jih moramo poznati in varovati?
Jablane rastejo v sadovnjaku, imajo z rezanjem oblikovano krošnjo in velike, enake in sladke sadeže. Vzgojili smo jo iz lesnike, divje rastline, ki ji pogovorno rečemo tudi divja jablana. Ta raste v gozdu, je samonikla, raste višje, plodovi so manjši, bolj kisli in trpki, zato niso primerni za uživanje. Zakaj je lesnika za nas še vedno pomembna rastlina? Številne divje sorodnice kulturnih rastlin imajo posebne lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali skromnim tlom. V Ljubljani imamo eno izmed največjih semenskih bank naravnih vrst v Evropi. V njej hranijo več kot 20.000 vzorcev semen. Kaj so divje rastline, zakaj so pomembne, zakaj jih moramo poznati in varovati?
Humor razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. A humor ni značilen le za ljudi. Nove raziskave kažejo, da različne živalske vrste – veliki opičnjaki, psi, delfini, sloni, papige in podgane – za krepitev družbenih vezi podobno kot ljudje uporabljajo draženje in izzivanje. Humor se je z napredkom spreminjal. Digitalizacija je močno vplivala na to, kako humor ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga velikokrat doživljali v skupinah, danes pa pogosteje individualno na zaslonih telefonov. Kako je humor odvisen od kulturnih značilnosti neke družbe? Kaj je vloga političnega humorja in ali lahko mobilizira družbo?
Humor razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. A humor ni značilen le za ljudi. Nove raziskave kažejo, da različne živalske vrste – veliki opičnjaki, psi, delfini, sloni, papige in podgane – za krepitev družbenih vezi podobno kot ljudje uporabljajo draženje in izzivanje. Humor se je z napredkom spreminjal. Digitalizacija je močno vplivala na to, kako humor ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga velikokrat doživljali v skupinah, danes pa pogosteje individualno na zaslonih telefonov. Kako je humor odvisen od kulturnih značilnosti neke družbe? Kaj je vloga političnega humorja in ali lahko mobilizira družbo?
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Slovenski dijaki so na teh tekmovanjih zelo uspešni. Danes bomo govorili o tem, kaj so znanstvene olimpijade in kaj vse morajo dijaki znati na njih.
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Slovenski dijaki so na teh tekmovanjih zelo uspešni. Danes bomo govorili o tem, kaj so znanstvene olimpijade in kaj vse morajo dijaki znati na njih.
Izguba sluha prizadene več kot milijardo in pol ljudi po vsem svetu, od tega je 34 milijonov otrok. Za več kot pol primerov gluhosti so krivi geni. Britanska deklica Opal se je rodila popolnoma gluha. Tik pred prvim rojstnim dnevom je v desno uho prejela gensko terapijo, najnovejši način zdravljenje gluhosti,. Druga polovica gluhosti je posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki, če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki. Kakšne vrste slušnih vsadkov poznamo? Sluh je eden od naših osnovnih čutov. Kako nam ga lahko znanost povrne?
Izguba sluha prizadene več kot milijardo in pol ljudi po vsem svetu, od tega je 34 milijonov otrok. Za več kot pol primerov gluhosti so krivi geni. Britanska deklica Opal se je rodila popolnoma gluha. Tik pred prvim rojstnim dnevom je v desno uho prejela gensko terapijo, najnovejši način zdravljenje gluhosti,. Druga polovica gluhosti je posledica okužb, poškodb ali starostnih sprememb. Naglušnost premagujemo s slušnimi pripomočki, če ti ne zadoščajo, pa s slušnimi vsadki. Kakšne vrste slušnih vsadkov poznamo? Sluh je eden od naših osnovnih čutov. Kako nam ga lahko znanost povrne?
Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?
Struktura dvojne vijačnice, jedrska cepitev, sestava zvezd ... Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi. Za astrofizičarke se ni spodobilo, da bi ponoči opazovale zvezde, zato so podnevi analizirale posnetke moških kolegov. Ženske so imele do prve svetovne vojne tudi omejen dostop do študija, prvi pogoj za znanstveno delo pa je visokošolska izobrazba. Kako so ženske danes zastopane v znanosti? Ali še obstaja diskriminacija in nezavedna pristranskost pri ocenjevanju njihovih dosežkov? Kaj kažejo podatki o Nobelovih nagradah in najvišjih državnih nagradah na področju znanosti v Sloveniji, Zoisovih in Puhovih nagradah?
Slovenija je po količini pridelave hmelja šesta na svetu. To mesto so si hmeljarji pridobili s stabilno pridelavo, a jo lahko vsako leto dosežejo le z namakalnimi sistemi, ki jih uporabljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. V Sloveniji številni kmetje še vedno pridelujejo nekatere poljščine brez namakanja. Brez njega so, kot pravijo strokovnjaki, pridelovalci koruze, čebule in oljne buče močno ogroženi. Za večje donose bodo morali zagotoviti dopolnilno namakanje. Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Kako merimo količino vode v tleh ter kakšen način oskrbe in koliko vode potrebujejo različne rastline?
Slovenija je po količini pridelave hmelja šesta na svetu. To mesto so si hmeljarji pridobili s stabilno pridelavo, a jo lahko vsako leto dosežejo le z namakalnimi sistemi, ki jih uporabljajo že od 80. let prejšnjega stoletja. V Sloveniji številni kmetje še vedno pridelujejo nekatere poljščine brez namakanja. Brez njega so, kot pravijo strokovnjaki, pridelovalci koruze, čebule in oljne buče močno ogroženi. Za večje donose bodo morali zagotoviti dopolnilno namakanje. Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Kako merimo količino vode v tleh ter kakšen način oskrbe in koliko vode potrebujejo različne rastline?
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Lani je Tržaški zaliv preplavilo eno najobsežnejših sluzenj morja v zadnjih desetletjih. Morska voda se je spremenila v gosto, lepljivo snov, ki je neprijetno presenetila kopalce, znanstvenikov pa ne. Sluzenje morja je pojav, ki ga poznamo že stoletja. Prvič so ga opisali že leta 1729, dolgo pred razvojem množičnega turizma, intenzivnega kmetijstva in industrije. Morje s sluzjo ni vabljivo za kopalce, vendar sluz za človeka ni nevarna, lahko pa otežuje delo ribičem in školjkarjem. Kaj vpliva na pojav sluzi in ali se bo sluzenje pojavljalo vse pogosteje? Poznamo še cvetenje morja, morski sneg in morsko peno. Kako so ti pojavi med seboj povezani?
Del mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji odložimo, del sežgemo, več kot 75 % letne količine odpadkov pa izvozimo v tujino. Evropska unija od nas zahteva, da do leta 2035 na odlagališča odložimo manj kot 10 % vseh komunalnih odpadkov. Kako bomo dosegli ta cilj? Ena izmed možnosti je sodobna sežigalnica. Tehnologija omogoča, da tudi pri sežiganju odpadkov natančno nadzorujemo izpuste. Pri tem imajo ključno vlogo filtri in drugi sistemi za čiščenje dimnih plinov. Na umestitev sežigalnice pa vpliva vreme, predvsem veter, ki omogoča razpršenje morebitnih emisij iz dimnikov v okolje. Ljubljana leži v kotlini, obdani z griči, kjer pogosto prihaja do temperaturnih inverzij in zadrževanja onesnaževal v spodnjih plasteh zraka. Kako visok dimnik bi morala imeti sežigalnica v Ljubljani? Kako delujejo sodobne sežigalnice, kako vplivajo na okolje in zdravje ljudi?
Del mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji odložimo, del sežgemo, več kot 75 % letne količine odpadkov pa izvozimo v tujino. Evropska unija od nas zahteva, da do leta 2035 na odlagališča odložimo manj kot 10 % vseh komunalnih odpadkov. Kako bomo dosegli ta cilj? Ena izmed možnosti je sodobna sežigalnica. Tehnologija omogoča, da tudi pri sežiganju odpadkov natančno nadzorujemo izpuste. Pri tem imajo ključno vlogo filtri in drugi sistemi za čiščenje dimnih plinov. Na umestitev sežigalnice pa vpliva vreme, predvsem veter, ki omogoča razpršenje morebitnih emisij iz dimnikov v okolje. Ljubljana leži v kotlini, obdani z griči, kjer pogosto prihaja do temperaturnih inverzij in zadrževanja onesnaževal v spodnjih plasteh zraka. Kako visok dimnik bi morala imeti sežigalnica v Ljubljani? Kako delujejo sodobne sežigalnice, kako vplivajo na okolje in zdravje ljudi?
Živimo v času podnebnih sprememb: povprečna temperatura se viša, ekstremni nalivi in daljša sušna obdobja so pogostejša. Podnebne spremembe vplivajo drugače na podeželje kot mesta, v katerih v Evropi živi 75 % prebivalstva. Kako se mesta prilagajajo na podnebne spremembe? Rotterdam na Nizozemskem ogroža dvigovanje morske gladine. V pilotnem naselju so hiše postavljene na betonske plavajoče temelje, ki omogočajo dvigovanje in spuščanje z gladino vode, zato so odporne proti plimi, neurjem in poplavam. V Kuala Lumpurju v Maleziji so za zmanjšanje poplav v središču mesta zgradili velik predor za odvodnjavanje meteorne vode, ki je obenem tudi avtocesta za lajšanje prometnih zastojev. V Ljubljani postavljamo prve deževne vrtove, ki bodo zadrževali in čistili padavinsko vodo ob ekstremnih padavinah, zelene strehe in stene pa preprečujejo pregrevanje stavb.
Živimo v času podnebnih sprememb: povprečna temperatura se viša, ekstremni nalivi in daljša sušna obdobja so pogostejša. Podnebne spremembe vplivajo drugače na podeželje kot mesta, v katerih v Evropi živi 75 % prebivalstva. Kako se mesta prilagajajo na podnebne spremembe? Rotterdam na Nizozemskem ogroža dvigovanje morske gladine. V pilotnem naselju so hiše postavljene na betonske plavajoče temelje, ki omogočajo dvigovanje in spuščanje z gladino vode, zato so odporne proti plimi, neurjem in poplavam. V Kuala Lumpurju v Maleziji so za zmanjšanje poplav v središču mesta zgradili velik predor za odvodnjavanje meteorne vode, ki je obenem tudi avtocesta za lajšanje prometnih zastojev. V Ljubljani postavljamo prve deževne vrtove, ki bodo zadrževali in čistili padavinsko vodo ob ekstremnih padavinah, zelene strehe in stene pa preprečujejo pregrevanje stavb.
Simulator letenja, simulator vožnje, simulator jedrske elektrarne, navtični simulator. Simulatorji so danes razširjeni na skoraj vseh področjih. Kako delujejo in kako jih uporabljajo? Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo imajo simulator letenja, s katerim študenti brez nevarnosti in z realnimi odzivi izkusijo okvare letala, turbulenco in različne izredne razmere. Na navtičnem simulatorju Fakultete za pomorstvo in promet se učijo vodenja ladje. Simulatorji niso le orodje za učenje in urjenje, so tudi most med teorijo in prakso, med varnostjo in izkušnjami. So prostor, v katerem se učimo brez posledic, zato da bi jih v resničnem svetu znali preprečiti.
Simulator letenja, simulator vožnje, simulator jedrske elektrarne, navtični simulator. Simulatorji so danes razširjeni na skoraj vseh področjih. Kako delujejo in kako jih uporabljajo? Na ljubljanski Fakulteti za strojništvo imajo simulator letenja, s katerim študenti brez nevarnosti in z realnimi odzivi izkusijo okvare letala, turbulenco in različne izredne razmere. Na navtičnem simulatorju Fakultete za pomorstvo in promet se učijo vodenja ladje. Simulatorji niso le orodje za učenje in urjenje, so tudi most med teorijo in prakso, med varnostjo in izkušnjami. So prostor, v katerem se učimo brez posledic, zato da bi jih v resničnem svetu znali preprečiti.
Človekov obraz je poln podatkov. Povedo nam, kako se ljudje počutijo, kaj jih zanima, in izražajo kulturno pripadnost. Obrazi so za naše možgane nekaj posebnega, zato jih prepoznavamo drugače kot kaj drugega. Približno 2 % ljudi pa ima slepoto za obraze: obrazi so zanje vedno tuji, kot bi jih vsakokrat videli prvič. Zakaj obrnjene obraze težje prepoznamo? Zakaj se nam nekateri obrazi zdijo lepši od drugih? Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani raziskujejo obraze z napravo FaceReader, ki spremlja gibe na obrazu – okoli uči, ust, obrvi – in tako prebere čustva. Kdo bolje prepoznava obraze: umetna inteligenca ali ljudje sami?
Človekov obraz je poln podatkov. Povedo nam, kako se ljudje počutijo, kaj jih zanima, in izražajo kulturno pripadnost. Obrazi so za naše možgane nekaj posebnega, zato jih prepoznavamo drugače kot kaj drugega. Približno 2 % ljudi pa ima slepoto za obraze: obrazi so zanje vedno tuji, kot bi jih vsakokrat videli prvič. Zakaj obrnjene obraze težje prepoznamo? Zakaj se nam nekateri obrazi zdijo lepši od drugih? Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani raziskujejo obraze z napravo FaceReader, ki spremlja gibe na obrazu – okoli uči, ust, obrvi – in tako prebere čustva. Kdo bolje prepoznava obraze: umetna inteligenca ali ljudje sami?
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?
V knjižnicah in arhivih po svetu je sedem od desetih knjig skoraj tako kislih kot limonov sok, zato bodo v prihodnjih 300 do 400 letih propadle. To velja za papir, ki so ga izdelovali po letu 1850. Zakaj je tako kisel? Papir, ki so ga proizvajali do leta 1850, pa zdrži 10 tisoč let. Kakšen je današnji papir? Plastika je pogosto narejena kot potrošni material za kratkotrajno rabo, vendar tudi plastični predmeti postajajo del naše kulturne dediščine. Kako jih ohraniti? Ohranjanje kulturne dediščine je energijsko potratno. Se bomo morali odločiti, kaj ohranjamo in kaj ne? Kako na ohranjanje dediščine vplivajo podnebne spremembe?
V človeškem telesu je okoli 37 bilijonov celic, osnovnih gradnikov organizma. Naše telo vsak dan uniči več bilijonov starih in poškodovanih celic, vsako sekundo pa nastane kar 25 milijonov novih! V telesu imamo več kot 200 različnih vrst specializiranih celic in vsaka ima svojo nalogo in posebnosti. Kako dobro poznamo delovanje celic? Zakaj so raziskovalci v celico vstavili laser in kako lahko procese v celicah izkoristimo za zdravljenje bolezni?
V človeškem telesu je okoli 37 bilijonov celic, osnovnih gradnikov organizma. Naše telo vsak dan uniči več bilijonov starih in poškodovanih celic, vsako sekundo pa nastane kar 25 milijonov novih! V telesu imamo več kot 200 različnih vrst specializiranih celic in vsaka ima svojo nalogo in posebnosti. Kako dobro poznamo delovanje celic? Zakaj so raziskovalci v celico vstavili laser in kako lahko procese v celicah izkoristimo za zdravljenje bolezni?
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?
Pri gradnji drugega tira železniške proge Divača–Koper so krasoslovci odkrili kar 90 novih kraških jam. Da bi lahko skozi nekatere od njih potekal predor, so morali gradbeniki zgraditi podzemne mostove. Ko slišimo besedo most, si največkrat predstavljamo mogočne betonske in jeklene konstrukcije nad rekami, dolinami ali celo morjem. Zakaj pa potrebujemo mostove pod zemljo? Kako jih gradimo? Kakšni izzivi spremljajo njihovo načrtovanje in kakšne tehnološke postopke ter inovativne rešitve morajo najti strokovnjaki, da lahko gradijo mostove tam, kjer jih najmanj pričakujemo – v globokih jamah in ozkih jamskih rovih pod zemljo?