Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Med prvimi zadetki so prikazane oddaje ali podkasti. Za iskanje prispevkov, ki se nanašajo na točno določeno oddajo oz. podkast, v seznamu zadetkov izberite »Napredno iskanje«.
Za iskalni niz je bilo najdenih 668 zadetkov.

Ugriznimo znanost

Novica: Vodotopni kanabinoidi

19. 6. 2025

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

1 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Ugriznimo znanost

Novica: Nove elektrode za elektrolizo

19. 6. 2025

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

1 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Ugriznimo znanost

Namakanje v kmetijstvu: Različne potrebe rastlin

19. 6. 2025

Namakanje ni preprosto in enako za vse rastline. Pomembno ni le, koliko vode jim damo, temveč tudi, kdaj in kako. Paradižnik, paprika in peteršilj imajo različne potrebe, če namakamo preveč ali premalo, ob napačnem času ali z vodo neustrezne temperature, lahko to negativno vpliva na rast in rodnost rastlin

3 min

Namakanje ni preprosto in enako za vse rastline. Pomembno ni le, koliko vode jim damo, temveč tudi, kdaj in kako. Paradižnik, paprika in peteršilj imajo različne potrebe, če namakamo preveč ali premalo, ob napačnem času ali z vodo neustrezne temperature, lahko to negativno vpliva na rast in rodnost rastlin

Ugriznimo znanost

Namakanje v kmetijstvu: Različni načini namakanja

19. 6. 2025

Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Podjetje Panvita za namakanje svojih 460 hektarjev obdelovalnih površin črpa vodo iz Soboškega jezera. Iz črpališča voda teče po podzemnih ceveh do hidrantov na poljih. Na te nato priključijo različne namakalne naprave: kapljični sistem, rolomat ali pivot.

4 min

Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Podjetje Panvita za namakanje svojih 460 hektarjev obdelovalnih površin črpa vodo iz Soboškega jezera. Iz črpališča voda teče po podzemnih ceveh do hidrantov na poljih. Na te nato priključijo različne namakalne naprave: kapljični sistem, rolomat ali pivot.

Ugriznimo znanost

Sluzenje morja: Matematična uganka Oblika morskega kopališča

12. 6. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Sluzenje morja: Vpliv sluzi na življenje v morju

12. 6. 2025

Sluzenje morja torej ni le pojav na morski gladini, ampak sega bistveno globlje. Morska sluz lahko preplavi celoten vodni stolpec, od površine in vse do morskega dna. Prav pod gladino potekajo tihi, pogosto nevidni procesi, ki pa močno zaznamujejo življenje v morju.

3 min

Sluzenje morja torej ni le pojav na morski gladini, ampak sega bistveno globlje. Morska sluz lahko preplavi celoten vodni stolpec, od površine in vse do morskega dna. Prav pod gladino potekajo tihi, pogosto nevidni procesi, ki pa močno zaznamujejo življenje v morju.

Ugriznimo znanost

Sluzenje morja: Vpliv na ribištvo in marikulturo

12. 6. 2025

Morje s sluzjo zagotovo ni vabljivo za kopalce, pa vendar ta sluz za človeka ni nevarna. Kopičenje želatinaste snovi na morski gladini ali pod njo pa lahko otežuje življenje ribičem in školjkarjem.

1 min

Morje s sluzjo zagotovo ni vabljivo za kopalce, pa vendar ta sluz za človeka ni nevarna. Kopičenje želatinaste snovi na morski gladini ali pod njo pa lahko otežuje življenje ribičem in školjkarjem.

Ugriznimo znanost

Sluzenje morja: Pogoji za sluz

12. 6. 2025

Po dveh desetletjih se je poleti 2024 severni Jadran znova znašel pod gosto, lepljivo plastjo morske sluzi. Pojav ni bil le obsežen, temveč tudi izjemen zaradi nenavadnih okoliščin, ki so ga sprožile.

4 min

Po dveh desetletjih se je poleti 2024 severni Jadran znova znašel pod gosto, lepljivo plastjo morske sluzi. Pojav ni bil le obsežen, temveč tudi izjemen zaradi nenavadnih okoliščin, ki so ga sprožile.

Ugriznimo znanost

Sodobne sežigalnice: Sežigalnica na Dunaju

5. 6. 2025

Ko govorimo o sežigalnicah, se pogosto kot zgled omenja Dunaj. Njihova znamenita sežigalnica, ki stoji praktično v središču mesta, ni le tehnološko napredna, ampak tudi arhitekturno posebna, prepoznavna po živahni podobi, ki jo je ustvaril svetovno znani umetnik Hundertwasser. Za lepim videzom se skriva izjemno kompleksen sistem, ki omogoča varno sežiganje odpadkov in hkrati proizvodnjo toplote in elektrike. Kako deluje?

4 min

Ko govorimo o sežigalnicah, se pogosto kot zgled omenja Dunaj. Njihova znamenita sežigalnica, ki stoji praktično v središču mesta, ni le tehnološko napredna, ampak tudi arhitekturno posebna, prepoznavna po živahni podobi, ki jo je ustvaril svetovno znani umetnik Hundertwasser. Za lepim videzom se skriva izjemno kompleksen sistem, ki omogoča varno sežiganje odpadkov in hkrati proizvodnjo toplote in elektrike. Kako deluje?

Ugriznimo znanost

Sodobne sežigalnice: Sežigalnice v Sloveniji

5. 6. 2025

Slovenija nima svoje velike državne sežigalnice za komunalne odpadke. A kljub temu se pri nas že izvajata sežig in sosežig nekaterih vrst odpadkov – le da potekata razpršeno, v industrijskih napravah, cementarnah in toplarnah.

4 min

Slovenija nima svoje velike državne sežigalnice za komunalne odpadke. A kljub temu se pri nas že izvajata sežig in sosežig nekaterih vrst odpadkov – le da potekata razpršeno, v industrijskih napravah, cementarnah in toplarnah.

Ugriznimo znanost

Odpornost mest proti podnebnim spremembam: Kemijska uganka Čiščenje deževnice

29. 5. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Odpornost mest proti podnebnim spremembam: Zelene stene in strehe

29. 5. 2025

Da bi povečala zadrževanje padavinske vode, ohladila stavbe, izboljšala kakovost zraka in omogočila dobro počutje prebivalcev, nemška mesta uvajajo zelene strehe in fasade. V Münchnu, Stuttgartu in Berlinu velja obvezna politika zelenih streh za vse nove stavbe z ravnimi strehami, večjimi od 100 m², ter za vse nove strehe z naklonom pod 12˚. Ta mesta izstopajo z več kot 4 milijoni m² zelenih streh. Kakšna je tehnologija zelenih streh in fasad?

5 min

Da bi povečala zadrževanje padavinske vode, ohladila stavbe, izboljšala kakovost zraka in omogočila dobro počutje prebivalcev, nemška mesta uvajajo zelene strehe in fasade. V Münchnu, Stuttgartu in Berlinu velja obvezna politika zelenih streh za vse nove stavbe z ravnimi strehami, večjimi od 100 m², ter za vse nove strehe z naklonom pod 12˚. Ta mesta izstopajo z več kot 4 milijoni m² zelenih streh. Kakšna je tehnologija zelenih streh in fasad?

Ugriznimo znanost

Odpornost mest proti podnebnim spremembam: Deževni vrtovi

29. 5. 2025

Ena izmed modro-zelenih rešitev, ki v tujini že pomagajo pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb, so deževni vrtovi – naravni sistemi, ki posnemajo delovanje narave. V Sloveniji jih do zdaj še nismo poznali, zdaj pa prve primere dobivamo tudi pri nas – v ljubljanskem Tivoliju in na dvorišču Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL.

3 min

Ena izmed modro-zelenih rešitev, ki v tujini že pomagajo pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb, so deževni vrtovi – naravni sistemi, ki posnemajo delovanje narave. V Sloveniji jih do zdaj še nismo poznali, zdaj pa prve primere dobivamo tudi pri nas – v ljubljanskem Tivoliju in na dvorišču Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL.

Ugriznimo znanost

Simulatorji – most med teorijo in prakso: Matematična uganka Žetoni v vrsti

22. 5. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Simulatorji – most med teorijo in prakso: Simulacijska soba NEK

22. 5. 2025

V simulacijski sobi Nuklearne elektrarne Krško operaterji izpopolnjujejo znanje, rutino in odzivnost. Simulator namreč omogoča varno vadbo vseh postopkov – od vsakodnevnih operacij do najbolj nepredvidljivih izrednih dogodkov.

3 min

V simulacijski sobi Nuklearne elektrarne Krško operaterji izpopolnjujejo znanje, rutino in odzivnost. Simulator namreč omogoča varno vadbo vseh postopkov – od vsakodnevnih operacij do najbolj nepredvidljivih izrednih dogodkov.

Ugriznimo znanost

Simulatorji – most med teorijo in prakso: Simulator letenja

22. 5. 2025

Na Fakulteti za strojništvo UL študentov letalstva ne učijo le teorije. Z naprednim simulatorjem letenja lahko bodoči piloti in snovalci letal aerodinamične zakonitosti preizkusijo v praksi – tako postanejo enačbe in formule več kot le zapisi na papirju.

4 min

Na Fakulteti za strojništvo UL študentov letalstva ne učijo le teorije. Z naprednim simulatorjem letenja lahko bodoči piloti in snovalci letal aerodinamične zakonitosti preizkusijo v praksi – tako postanejo enačbe in formule več kot le zapisi na papirju.

Ugriznimo znanost

Znanost o laseh: Izdelovanje lasulj

10. 4. 2025

Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.

3 min

Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.

Ugriznimo znanost

Znanost o laseh: Presaditev las

10. 4. 2025

Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?

2 min

Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?

Ugriznimo znanost

Branje z obraza: Fizikalna uganka Zvok in dva zvočnika

15. 5. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Branje z obraza: Naprava Face Reader

15. 5. 2025

Raziskave obrazov niso več le domena psihologije in nevroznanosti – danes nas opazujejo tudi algoritmi. Kaj razkrije naš obraz, ko se nasmehnemo, namrščimo ali samo malce privzdignemo obrv? Pogosto več, kot si mislimo. Obstaja naprava, ki zna to zelo natančno prebrati.

3 min

Raziskave obrazov niso več le domena psihologije in nevroznanosti – danes nas opazujejo tudi algoritmi. Kaj razkrije naš obraz, ko se nasmehnemo, namrščimo ali samo malce privzdignemo obrv? Pogosto več, kot si mislimo. Obstaja naprava, ki zna to zelo natančno prebrati.

Ugriznimo znanost

Branje z obraza: Poker

15. 5. 2025

Za nekatere ljudi so obrazi torej kratko malo neprepoznavni. Njihovo nasprotje pa so tisti, ki so mojstri v branju obrazov. Ena takih skupin so – presenetljivo – pokeraši. V igri, kjer moraš čim bolj skriti čustva, da ne razkriješ kart, je hkrati izjemno pomembno, da znaš brati obrazne izraze drugih. In najboljši igralci vedo: samo drobna sprememba v mimiki, komaj zaznaven trzljaj ustnic ali oči je lahko dovolj za zmago.

4 min

Za nekatere ljudi so obrazi torej kratko malo neprepoznavni. Njihovo nasprotje pa so tisti, ki so mojstri v branju obrazov. Ena takih skupin so – presenetljivo – pokeraši. V igri, kjer moraš čim bolj skriti čustva, da ne razkriješ kart, je hkrati izjemno pomembno, da znaš brati obrazne izraze drugih. In najboljši igralci vedo: samo drobna sprememba v mimiki, komaj zaznaven trzljaj ustnic ali oči je lahko dovolj za zmago.

Ugriznimo znanost

Človeška celica: Matematična uganka Pet- in šestkotniki na nogometni žogi

8. 5. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Človeška celica: Laserji v celici

8. 5. 2025

Jedro, celična membrana, citoplazma in organeli v njej, kot so na primer mitohondriji, so osnovni gradniki celice. Dr. Matjaž Humar pa je v celice vstavil še laserje.

2 min

Jedro, celična membrana, citoplazma in organeli v njej, kot so na primer mitohondriji, so osnovni gradniki celice. Dr. Matjaž Humar pa je v celice vstavil še laserje.

Ugriznimo znanost

Človeška celica: Programirana celična smrt za zdravljenje

8. 5. 2025

Proces programirane celične smrti pa lahko izkoristimo tudi za zdravljenje. Prav to jim je uspelo na Kemijskem inštitutu.

3 min

Proces programirane celične smrti pa lahko izkoristimo tudi za zdravljenje. Prav to jim je uspelo na Kemijskem inštitutu.

Ugriznimo znanost

Znanost o laseh: Kemijska uganka Dušik v laseh

10. 4. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

1 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Znanost o laseh: Meritev debeline lasu z laserjem

10. 4. 2025

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

2 min

Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.

Ugriznimo znanost

Podzemni mostovi: Matematična uganka Ceste in cestninske postaje

1. 5. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Podzemni mostovi: Gradnja podzemnih mostov

1. 5. 2025

Gradnja mostov sredi dolgih, ozkih rovov je torej redek inženirski izziv. Pri gradnji drugega tira med Divačo in Koprom rešujejo enega izmed najzahtevnejših izzivov v Sloveniji. Poglejmo, kako nastajajo mostovi, ki bodo za večino ljudi ostali nevidni – brez njih pa izvedba projekta ne bi bila mogoča.

4 min

Gradnja mostov sredi dolgih, ozkih rovov je torej redek inženirski izziv. Pri gradnji drugega tira med Divačo in Koprom rešujejo enega izmed najzahtevnejših izzivov v Sloveniji. Poglejmo, kako nastajajo mostovi, ki bodo za večino ljudi ostali nevidni – brez njih pa izvedba projekta ne bi bila mogoča.

Ugriznimo znanost

Podzemni mostovi: Škocjanske jame

1. 5. 2025

Škocjanske jame niso zgolj geološki čudež, temveč tudi prizorišče izjemnih inženirskih dosežkov. Kako postaviti most nad deročo reko v globoki podzemni dvorani? Zgodba o mostu v Mali dolini in o znamenitem Cerkvenikovem mostu razkriva človeško iznajdljivost v enem izmed najlepših in najzanimivejših podzemnih svetov na svetu.

4 min

Škocjanske jame niso zgolj geološki čudež, temveč tudi prizorišče izjemnih inženirskih dosežkov. Kako postaviti most nad deročo reko v globoki podzemni dvorani? Zgodba o mostu v Mali dolini in o znamenitem Cerkvenikovem mostu razkriva človeško iznajdljivost v enem izmed najlepših in najzanimivejših podzemnih svetov na svetu.

Ugriznimo znanost

Brez zavržene hrane: Fizikalna uganka Baterija iz limon

24. 4. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Brez zavržene hrane: Gojenje žuželk na odpadna hrani

24. 4. 2025

Odpadno hrano bi lahko uporabili tudi za rejo žuželk. V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za njihovo vzrejo. Njihovi izsledki bodo namenjeni postavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.

3 min

Odpadno hrano bi lahko uporabili tudi za rejo žuželk. V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za njihovo vzrejo. Njihovi izsledki bodo namenjeni postavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.

Ugriznimo znanost

Brez zavržene hrane: Papir iz čebulnih olupkov

24. 4. 2025

Ker v živilskopredelovalni industriji velike količine odpadne hrane pomenijo dodaten strošek, so proizvodni procesi optimizirani. Kljub temu pa med proizvodnjo in pripravo hrane ostajajo olupki, kosti, koščice, lupine in deli rastline, ki niso primerni za uživanje. V EU je po proizvodnji užitnih vrtnin na drugem mestu (za paradižnikom) čebula. Pri tem vsako leto nastane približno 500.000 ton čebulnih ostankov, to je pretežno zunanji, neužitni suhi del čebule.

3 min

Ker v živilskopredelovalni industriji velike količine odpadne hrane pomenijo dodaten strošek, so proizvodni procesi optimizirani. Kljub temu pa med proizvodnjo in pripravo hrane ostajajo olupki, kosti, koščice, lupine in deli rastline, ki niso primerni za uživanje. V EU je po proizvodnji užitnih vrtnin na drugem mestu (za paradižnikom) čebula. Pri tem vsako leto nastane približno 500.000 ton čebulnih ostankov, to je pretežno zunanji, neužitni suhi del čebule.

Ugriznimo znanost

Znanost o humorju: Digitalni humor

27. 2. 2025

Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.

3 min

Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.

Ugriznimo znanost

Znanost o humorju: Veliki opičnjaki

27. 2. 2025

Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.

2 min

Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.

Ugriznimo znanost

Ohranjanje vonja: Kemijska uganka Estri

17. 4. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Plastični delci na kmetijskih površinah

17. 4. 2025

Raziskovalci Biotehniške fakultete UL na kmetijah v porečju Save preučujejo vpliv plastičnih delcev na kakovost kmetijskih tal in biotsko raznovrstnost.

1 min

Raziskovalci Biotehniške fakultete UL na kmetijah v porečju Save preučujejo vpliv plastičnih delcev na kakovost kmetijskih tal in biotsko raznovrstnost.

Ugriznimo znanost

Ohranjanje vonja: Vonjave Emone

17. 4. 2025

Kako je dišala Emona pred dva tisoč leti? Barbara Pia Jenič, avtorica projekta Vonjave Emone, je s pomočjo zgodovinskih in znanstvenih virov poustvarila vonje antične Emone – od dišav v rimski kuhinji do vonja v straniščih in na ulicah

3 min

Kako je dišala Emona pred dva tisoč leti? Barbara Pia Jenič, avtorica projekta Vonjave Emone, je s pomočjo zgodovinskih in znanstvenih virov poustvarila vonje antične Emone – od dišav v rimski kuhinji do vonja v straniščih in na ulicah

Ugriznimo znanost

Ohranjanje vonja: Analiza muzejskega vonja

17. 4. 2025

Knjige so tudi del kulturne dediščine. Ko vstopimo v kakšno staro knjižnico, bi lahko rekli, da zavohamo zgodovino. Kakšen vonj pa imajo Prešernova tobačnica iz 18. stoletja, imperialni pečat cesarice Marije Terezije in knjiga Carniola antiqua et nova Janeza Ludvika Schoenlebna? V okviru projekta Odotheka so raziskovalci analizirali vonj petih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije.

3 min

Knjige so tudi del kulturne dediščine. Ko vstopimo v kakšno staro knjižnico, bi lahko rekli, da zavohamo zgodovino. Kakšen vonj pa imajo Prešernova tobačnica iz 18. stoletja, imperialni pečat cesarice Marije Terezije in knjiga Carniola antiqua et nova Janeza Ludvika Schoenlebna? V okviru projekta Odotheka so raziskovalci analizirali vonj petih predmetov iz Narodnega muzeja Slovenije.

Ugriznimo znanost

Ženske v znanosti: Pozabljene znanstvenice

6. 3. 2025

Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi.

1 min

Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi.

Ugriznimo znanost

Znanost o humorju: Kemijska uganka Modra steklenica

27. 2. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Brezalkoholno vino: Fizikalna uganka Kozarec z alkoholom, sveča in voda

3. 4. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Brezalkoholno vino: Senzorična analiza

3. 4. 2025

Senzorična analiza brezalkoholnih vin je pomemben del izobraževanja v vinarski industriji, saj lahko pomaga izboljšati kakovost vina in uporabniško izkušnjo. Anja Suvorov je obiskala Biotehniško fakulteto, kjer so študenti živilstva okušali nekaj tujih brezalkoholnih vin, ki so že na trgu.

3 min

Senzorična analiza brezalkoholnih vin je pomemben del izobraževanja v vinarski industriji, saj lahko pomaga izboljšati kakovost vina in uporabniško izkušnjo. Anja Suvorov je obiskala Biotehniško fakulteto, kjer so študenti živilstva okušali nekaj tujih brezalkoholnih vin, ki so že na trgu.

Ugriznimo znanost

Brezalkoholno vino: Vakuumska destilacija

3. 4. 2025

Odstranjevanje alkohola iz vina omogočajo različne tehnologije, vsaka od njih ima svoje prednosti in slabosti, vendar je cilj vseh ohraniti značilnosti vina brez alkohola. Tri najpogostejše so reverzna osmoza, rotirajoča stožčasta kolona in vakuumska destilacija, ki je danes najbolj razširjena metoda in tudi najhitreje napreduje. Gre za postopek ločevanja tekočin na podlagi njihove vreliščne temperature, ki jo zmanjšajo s podtlakom. S tem omogočijo destilacijo pri nižjih temperaturah, kar preprečuje razgradnjo občutljivih snovi.

4 min

Odstranjevanje alkohola iz vina omogočajo različne tehnologije, vsaka od njih ima svoje prednosti in slabosti, vendar je cilj vseh ohraniti značilnosti vina brez alkohola. Tri najpogostejše so reverzna osmoza, rotirajoča stožčasta kolona in vakuumska destilacija, ki je danes najbolj razširjena metoda in tudi najhitreje napreduje. Gre za postopek ločevanja tekočin na podlagi njihove vreliščne temperature, ki jo zmanjšajo s podtlakom. S tem omogočijo destilacijo pri nižjih temperaturah, kar preprečuje razgradnjo občutljivih snovi.

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Hiperspektralno oslikavanje

31. 10. 2024

Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

3 min

Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.

Ugriznimo znanost

Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Stabilizacija papirja

31. 10. 2024

V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.

3 min

V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.

Ugriznimo znanost

Ženske v znanosti: Matemnatična uganka Število 48

6. 3. 2025

Tokrat uganko zastavlja dr. Anja Petković Komel. Preizkusite svoje znanje!

3 min

Tokrat uganko zastavlja dr. Anja Petković Komel. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Ženske v znanosti: Prof. dr. Marija Strojnik

6. 3. 2025

Številne znanstvenice so premagale ovire, s katerimi so se srečevale, in postavile temelje za napredek znanosti. Ena od njih je tudi Slovenka, profesorica Marija Strojnik.

2 min

Številne znanstvenice so premagale ovire, s katerimi so se srečevale, in postavile temelje za napredek znanosti. Ena od njih je tudi Slovenka, profesorica Marija Strojnik.

Ugriznimo znanost

Delo na daljavo: Matematična uganka Komuniciranje zaposlenih

27. 3. 2025

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

2 min

Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!

Ugriznimo znanost

Delo na daljavo: Expo

27. 3. 2025

Poleg dela so se na daljavo preselile tudi konference in razstave. Ogled mednarodnih razstav, srečevanje z ljudmi z vsega sveta in klepet z razstavljavci lahko doživimo iz udobja doma. To nam omogočajo digitalni dvojčki, ključna pri tem je tehnologija Unreal, ki z visoko stopnjo fotorealističnosti ustvari občutek resničnega prostora.

3 min

Poleg dela so se na daljavo preselile tudi konference in razstave. Ogled mednarodnih razstav, srečevanje z ljudmi z vsega sveta in klepet z razstavljavci lahko doživimo iz udobja doma. To nam omogočajo digitalni dvojčki, ključna pri tem je tehnologija Unreal, ki z visoko stopnjo fotorealističnosti ustvari občutek resničnega prostora.

Ugriznimo znanost

Delo na daljavo: Primer dela na daljavo

27. 3. 2025

V Zavarovalnici Triglav so delo od doma uvedli ob začetku epidemije covida 19, danes pa je del njihove organizacíjske kulture. Povprečno dela od doma okoli 20 odstotkov njihovih zaposlenih. Pri prehodu na to obliko dela so se osredotočili na izobraževanje zaposlenih in vodij, da bi izboljšali dosegljivost, sodelovanje, dodeljevanje nalog in spremljanje napredka te oblike dela

3 min

V Zavarovalnici Triglav so delo od doma uvedli ob začetku epidemije covida 19, danes pa je del njihove organizacíjske kulture. Povprečno dela od doma okoli 20 odstotkov njihovih zaposlenih. Pri prehodu na to obliko dela so se osredotočili na izobraževanje zaposlenih in vodij, da bi izboljšali dosegljivost, sodelovanje, dodeljevanje nalog in spremljanje napredka te oblike dela


Čakalna vrsta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine