Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175081671
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade. Več pa na: https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175081671
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Znano je, da je območje globokomorskih vulkanskih vrelcev biotsko raznovrstno, a obsežno odkritje jamskih sistemov, polnih črvov, rakcev, polžev in bakterij, je presenetilo tudi izkušene raziskovalce. Pred leti sta bila del mednarodne ekipe, ki je v vulkanskih votlinah pod hidrotermalnimi vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem, tudi raziskovalca z Morske biološke postaje Piran.
Znano je, da je območje globokomorskih vulkanskih vrelcev biotsko raznovrstno, a obsežno odkritje jamskih sistemov, polnih črvov, rakcev, polžev in bakterij, je presenetilo tudi izkušene raziskovalce. Pred leti sta bila del mednarodne ekipe, ki je v vulkanskih votlinah pod hidrotermalnimi vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem, tudi raziskovalca z Morske biološke postaje Piran.
S kartiranjem morskega dna odkrivamo nove podvodne ognjenike. Raziskovalci ocenjujejo, da jih je na dnu oceanov več kot milijon, največ je ugaslih. Večina jih je težko dostopnih in slabo raziskanih. Podobne značilnosti kot podvodni ognjeniki pa imajo podvodni vrelci. Te je lažje raziskovati, zbrane ugotovitve pa nam pomagajo razumeti tudi vulkane.
S kartiranjem morskega dna odkrivamo nove podvodne ognjenike. Raziskovalci ocenjujejo, da jih je na dnu oceanov več kot milijon, največ je ugaslih. Večina jih je težko dostopnih in slabo raziskanih. Podobne značilnosti kot podvodni ognjeniki pa imajo podvodni vrelci. Te je lažje raziskovati, zbrane ugotovitve pa nam pomagajo razumeti tudi vulkane.
Kako težka je fizika in kako pri njenem razumevanju pomagajo poskusi? O tem bomo govorili z našim ugankarjem Nejcem Davidovićem ter dr. Alešem Mohoričem in dr. Anjo Kranjc Horvat. Vsak od njiju vam bo pokazal nekaj fizikalnih poskusov. Več pa v oddaji: https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175143693
Kako težka je fizika in kako pri njenem razumevanju pomagajo poskusi? O tem bomo govorili z našim ugankarjem Nejcem Davidovićem ter dr. Alešem Mohoričem in dr. Anjo Kranjc Horvat. Vsak od njiju vam bo pokazal nekaj fizikalnih poskusov. Več pa v oddaji: https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175143693
Pri kemijskih poskusih se kadi, spreminja se barva, nastaja pena, kdaj tudi poči. O tem, kako nevarna je lahko kemija in zakaj brez nje ne moremo živeti, bomo govorili s prof. Iztokom Devetakom, dr. Barbaro Novosel in našim ugankarjem, dr. Miho Slapničarjem. Pokazali pa vam bomo tudi zanimive in atraktivne kemijske poskuse. Več pa v oddaji: https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175145219
Pri kemijskih poskusih se kadi, spreminja se barva, nastaja pena, kdaj tudi poči. O tem, kako nevarna je lahko kemija in zakaj brez nje ne moremo živeti, bomo govorili s prof. Iztokom Devetakom, dr. Barbaro Novosel in našim ugankarjem, dr. Miho Slapničarjem. Pokazali pa vam bomo tudi zanimive in atraktivne kemijske poskuse. Več pa v oddaji: https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175145219
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Semenske in genske banke nam omogočajo, da ohranimo naravne vrste. Poleg tega pa so te rastline lahko ključne tudi za našo prihodnost. Med njimi so namreč številne naravne sorodnice kulturnih rastlin, ki nosijo lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali tlom, revnim s hranili, in ki jih s pravilnim križanjem lahko prenesemo tudi na kulturne rastline.
Semenske in genske banke nam omogočajo, da ohranimo naravne vrste. Poleg tega pa so te rastline lahko ključne tudi za našo prihodnost. Med njimi so namreč številne naravne sorodnice kulturnih rastlin, ki nosijo lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali tlom, revnim s hranili, in ki jih s pravilnim križanjem lahko prenesemo tudi na kulturne rastline.
Botanični vrtovi so varno zatočišče ogroženih vrst. Tudi pri nas. Tam jim zagotovijo življenjski prostor, jih raziskujejo, njihova semena shranjujejo v semenskih bankah in po potrebi tudi znova naseljujejo v naravo. V Sloveniji trenutno tako varujemo številne vrste naravnih rastlin, ki brez človekove pomoči morda ne bi preživele.
Botanični vrtovi so varno zatočišče ogroženih vrst. Tudi pri nas. Tam jim zagotovijo življenjski prostor, jih raziskujejo, njihova semena shranjujejo v semenskih bankah in po potrebi tudi znova naseljujejo v naravo. V Sloveniji trenutno tako varujemo številne vrste naravnih rastlin, ki brez človekove pomoči morda ne bi preživele.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Namakanje ni preprosto in enako za vse rastline. Pomembno ni le, koliko vode jim damo, temveč tudi, kdaj in kako. Paradižnik, paprika in peteršilj imajo različne potrebe, če namakamo preveč ali premalo, ob napačnem času ali z vodo neustrezne temperature, lahko to negativno vpliva na rast in rodnost rastlin
Namakanje ni preprosto in enako za vse rastline. Pomembno ni le, koliko vode jim damo, temveč tudi, kdaj in kako. Paradižnik, paprika in peteršilj imajo različne potrebe, če namakamo preveč ali premalo, ob napačnem času ali z vodo neustrezne temperature, lahko to negativno vpliva na rast in rodnost rastlin
Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Podjetje Panvita za namakanje svojih 460 hektarjev obdelovalnih površin črpa vodo iz Soboškega jezera. Iz črpališča voda teče po podzemnih ceveh do hidrantov na poljih. Na te nato priključijo različne namakalne naprave: kapljični sistem, rolomat ali pivot.
Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Podjetje Panvita za namakanje svojih 460 hektarjev obdelovalnih površin črpa vodo iz Soboškega jezera. Iz črpališča voda teče po podzemnih ceveh do hidrantov na poljih. Na te nato priključijo različne namakalne naprave: kapljični sistem, rolomat ali pivot.
Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.
Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.
Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?
Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Sluzenje morja torej ni le pojav na morski gladini, ampak sega bistveno globlje. Morska sluz lahko preplavi celoten vodni stolpec, od površine in vse do morskega dna. Prav pod gladino potekajo tihi, pogosto nevidni procesi, ki pa močno zaznamujejo življenje v morju.
Sluzenje morja torej ni le pojav na morski gladini, ampak sega bistveno globlje. Morska sluz lahko preplavi celoten vodni stolpec, od površine in vse do morskega dna. Prav pod gladino potekajo tihi, pogosto nevidni procesi, ki pa močno zaznamujejo življenje v morju.
Morje s sluzjo zagotovo ni vabljivo za kopalce, pa vendar ta sluz za človeka ni nevarna. Kopičenje želatinaste snovi na morski gladini ali pod njo pa lahko otežuje življenje ribičem in školjkarjem.
Morje s sluzjo zagotovo ni vabljivo za kopalce, pa vendar ta sluz za človeka ni nevarna. Kopičenje želatinaste snovi na morski gladini ali pod njo pa lahko otežuje življenje ribičem in školjkarjem.
Po dveh desetletjih se je poleti 2024 severni Jadran znova znašel pod gosto, lepljivo plastjo morske sluzi. Pojav ni bil le obsežen, temveč tudi izjemen zaradi nenavadnih okoliščin, ki so ga sprožile.
Po dveh desetletjih se je poleti 2024 severni Jadran znova znašel pod gosto, lepljivo plastjo morske sluzi. Pojav ni bil le obsežen, temveč tudi izjemen zaradi nenavadnih okoliščin, ki so ga sprožile.
Ko govorimo o sežigalnicah, se pogosto kot zgled omenja Dunaj. Njihova znamenita sežigalnica, ki stoji praktično v središču mesta, ni le tehnološko napredna, ampak tudi arhitekturno posebna, prepoznavna po živahni podobi, ki jo je ustvaril svetovno znani umetnik Hundertwasser. Za lepim videzom se skriva izjemno kompleksen sistem, ki omogoča varno sežiganje odpadkov in hkrati proizvodnjo toplote in elektrike. Kako deluje?
Ko govorimo o sežigalnicah, se pogosto kot zgled omenja Dunaj. Njihova znamenita sežigalnica, ki stoji praktično v središču mesta, ni le tehnološko napredna, ampak tudi arhitekturno posebna, prepoznavna po živahni podobi, ki jo je ustvaril svetovno znani umetnik Hundertwasser. Za lepim videzom se skriva izjemno kompleksen sistem, ki omogoča varno sežiganje odpadkov in hkrati proizvodnjo toplote in elektrike. Kako deluje?
Slovenija nima svoje velike državne sežigalnice za komunalne odpadke. A kljub temu se pri nas že izvajata sežig in sosežig nekaterih vrst odpadkov – le da potekata razpršeno, v industrijskih napravah, cementarnah in toplarnah.
Slovenija nima svoje velike državne sežigalnice za komunalne odpadke. A kljub temu se pri nas že izvajata sežig in sosežig nekaterih vrst odpadkov – le da potekata razpršeno, v industrijskih napravah, cementarnah in toplarnah.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Da bi povečala zadrževanje padavinske vode, ohladila stavbe, izboljšala kakovost zraka in omogočila dobro počutje prebivalcev, nemška mesta uvajajo zelene strehe in fasade. V Münchnu, Stuttgartu in Berlinu velja obvezna politika zelenih streh za vse nove stavbe z ravnimi strehami, večjimi od 100 m², ter za vse nove strehe z naklonom pod 12˚. Ta mesta izstopajo z več kot 4 milijoni m² zelenih streh. Kakšna je tehnologija zelenih streh in fasad?
Da bi povečala zadrževanje padavinske vode, ohladila stavbe, izboljšala kakovost zraka in omogočila dobro počutje prebivalcev, nemška mesta uvajajo zelene strehe in fasade. V Münchnu, Stuttgartu in Berlinu velja obvezna politika zelenih streh za vse nove stavbe z ravnimi strehami, večjimi od 100 m², ter za vse nove strehe z naklonom pod 12˚. Ta mesta izstopajo z več kot 4 milijoni m² zelenih streh. Kakšna je tehnologija zelenih streh in fasad?
Ena izmed modro-zelenih rešitev, ki v tujini že pomagajo pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb, so deževni vrtovi – naravni sistemi, ki posnemajo delovanje narave. V Sloveniji jih do zdaj še nismo poznali, zdaj pa prve primere dobivamo tudi pri nas – v ljubljanskem Tivoliju in na dvorišču Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL.
Ena izmed modro-zelenih rešitev, ki v tujini že pomagajo pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb, so deževni vrtovi – naravni sistemi, ki posnemajo delovanje narave. V Sloveniji jih do zdaj še nismo poznali, zdaj pa prve primere dobivamo tudi pri nas – v ljubljanskem Tivoliju in na dvorišču Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V simulacijski sobi Nuklearne elektrarne Krško operaterji izpopolnjujejo znanje, rutino in odzivnost. Simulator namreč omogoča varno vadbo vseh postopkov – od vsakodnevnih operacij do najbolj nepredvidljivih izrednih dogodkov.
V simulacijski sobi Nuklearne elektrarne Krško operaterji izpopolnjujejo znanje, rutino in odzivnost. Simulator namreč omogoča varno vadbo vseh postopkov – od vsakodnevnih operacij do najbolj nepredvidljivih izrednih dogodkov.
Na Fakulteti za strojništvo UL študentov letalstva ne učijo le teorije. Z naprednim simulatorjem letenja lahko bodoči piloti in snovalci letal aerodinamične zakonitosti preizkusijo v praksi – tako postanejo enačbe in formule več kot le zapisi na papirju.
Na Fakulteti za strojništvo UL študentov letalstva ne učijo le teorije. Z naprednim simulatorjem letenja lahko bodoči piloti in snovalci letal aerodinamične zakonitosti preizkusijo v praksi – tako postanejo enačbe in formule več kot le zapisi na papirju.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.
Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.
Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.
Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Raziskave obrazov niso več le domena psihologije in nevroznanosti – danes nas opazujejo tudi algoritmi. Kaj razkrije naš obraz, ko se nasmehnemo, namrščimo ali samo malce privzdignemo obrv? Pogosto več, kot si mislimo. Obstaja naprava, ki zna to zelo natančno prebrati.
Raziskave obrazov niso več le domena psihologije in nevroznanosti – danes nas opazujejo tudi algoritmi. Kaj razkrije naš obraz, ko se nasmehnemo, namrščimo ali samo malce privzdignemo obrv? Pogosto več, kot si mislimo. Obstaja naprava, ki zna to zelo natančno prebrati.
Za nekatere ljudi so obrazi torej kratko malo neprepoznavni. Njihovo nasprotje pa so tisti, ki so mojstri v branju obrazov. Ena takih skupin so – presenetljivo – pokeraši. V igri, kjer moraš čim bolj skriti čustva, da ne razkriješ kart, je hkrati izjemno pomembno, da znaš brati obrazne izraze drugih. In najboljši igralci vedo: samo drobna sprememba v mimiki, komaj zaznaven trzljaj ustnic ali oči je lahko dovolj za zmago.
Za nekatere ljudi so obrazi torej kratko malo neprepoznavni. Njihovo nasprotje pa so tisti, ki so mojstri v branju obrazov. Ena takih skupin so – presenetljivo – pokeraši. V igri, kjer moraš čim bolj skriti čustva, da ne razkriješ kart, je hkrati izjemno pomembno, da znaš brati obrazne izraze drugih. In najboljši igralci vedo: samo drobna sprememba v mimiki, komaj zaznaven trzljaj ustnic ali oči je lahko dovolj za zmago.
Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.
V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Jedro, celična membrana, citoplazma in organeli v njej, kot so na primer mitohondriji, so osnovni gradniki celice. Dr. Matjaž Humar pa je v celice vstavil še laserje.
Jedro, celična membrana, citoplazma in organeli v njej, kot so na primer mitohondriji, so osnovni gradniki celice. Dr. Matjaž Humar pa je v celice vstavil še laserje.
Proces programirane celične smrti pa lahko izkoristimo tudi za zdravljenje. Prav to jim je uspelo na Kemijskem inštitutu.
Proces programirane celične smrti pa lahko izkoristimo tudi za zdravljenje. Prav to jim je uspelo na Kemijskem inštitutu.
Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.
Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.
Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi.
Številne znanstvenice, ki so bile ključne za pomembna znanstvena odkritja, so bile dolgo prezrte ali pa so si zasluge za njihovo delo prilastili njihovi moški kolegi.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Gradnja mostov sredi dolgih, ozkih rovov je torej redek inženirski izziv. Pri gradnji drugega tira med Divačo in Koprom rešujejo enega izmed najzahtevnejših izzivov v Sloveniji. Poglejmo, kako nastajajo mostovi, ki bodo za večino ljudi ostali nevidni – brez njih pa izvedba projekta ne bi bila mogoča.
Gradnja mostov sredi dolgih, ozkih rovov je torej redek inženirski izziv. Pri gradnji drugega tira med Divačo in Koprom rešujejo enega izmed najzahtevnejših izzivov v Sloveniji. Poglejmo, kako nastajajo mostovi, ki bodo za večino ljudi ostali nevidni – brez njih pa izvedba projekta ne bi bila mogoča.
Škocjanske jame niso zgolj geološki čudež, temveč tudi prizorišče izjemnih inženirskih dosežkov. Kako postaviti most nad deročo reko v globoki podzemni dvorani? Zgodba o mostu v Mali dolini in o znamenitem Cerkvenikovem mostu razkriva človeško iznajdljivost v enem izmed najlepših in najzanimivejših podzemnih svetov na svetu.
Škocjanske jame niso zgolj geološki čudež, temveč tudi prizorišče izjemnih inženirskih dosežkov. Kako postaviti most nad deročo reko v globoki podzemni dvorani? Zgodba o mostu v Mali dolini in o znamenitem Cerkvenikovem mostu razkriva človeško iznajdljivost v enem izmed najlepših in najzanimivejših podzemnih svetov na svetu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Odpadno hrano bi lahko uporabili tudi za rejo žuželk. V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za njihovo vzrejo. Njihovi izsledki bodo namenjeni postavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
Odpadno hrano bi lahko uporabili tudi za rejo žuželk. V demonstracíjskem objektu za pilotno vzrejo črne bojevniške muhe preučujejo primernost substratov za njihovo vzrejo. Njihovi izsledki bodo namenjeni postavitvi velikih industrijskih sistemov za vzrejo žuželk pri nas.
Ker v živilskopredelovalni industriji velike količine odpadne hrane pomenijo dodaten strošek, so proizvodni procesi optimizirani. Kljub temu pa med proizvodnjo in pripravo hrane ostajajo olupki, kosti, koščice, lupine in deli rastline, ki niso primerni za uživanje. V EU je po proizvodnji užitnih vrtnin na drugem mestu (za paradižnikom) čebula. Pri tem vsako leto nastane približno 500.000 ton čebulnih ostankov, to je pretežno zunanji, neužitni suhi del čebule.
Ker v živilskopredelovalni industriji velike količine odpadne hrane pomenijo dodaten strošek, so proizvodni procesi optimizirani. Kljub temu pa med proizvodnjo in pripravo hrane ostajajo olupki, kosti, koščice, lupine in deli rastline, ki niso primerni za uživanje. V EU je po proizvodnji užitnih vrtnin na drugem mestu (za paradižnikom) čebula. Pri tem vsako leto nastane približno 500.000 ton čebulnih ostankov, to je pretežno zunanji, neužitni suhi del čebule.