Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.
V osrčju čilskih Andov na gori Cerro Pachon na višini 2680 metrov se dviga eden najambicioznejših astronomskih objektov, kar jih je kdaj zgradil človek – Observatorij Vere Rubin. Gre za tehnično in inženirsko izjemno zahteven projekt, v katerem se združujejo vrhunska optika, robotika, računalništvo in podatkovna znanost. Pri projektu sodelujejo tudi slovenski raziskovalci,
V osrčju čilskih Andov na gori Cerro Pachon na višini 2680 metrov se dviga eden najambicioznejših astronomskih objektov, kar jih je kdaj zgradil človek – Observatorij Vere Rubin. Gre za tehnično in inženirsko izjemno zahteven projekt, v katerem se združujejo vrhunska optika, robotika, računalništvo in podatkovna znanost. Pri projektu sodelujejo tudi slovenski raziskovalci,
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Na suhih območjih je voda iz ozračja lahko vir pitne vode v prihodnosti. Posebni, tako imenovani higroskopski in adsorpcijski materiali iz zraka vsrkajo ali ujamejo vlago in lahko celo ob nizki vlažnosti zberejo presenetljive količine vode. Z meritvami v atmosferski komori lahko napovemo, koliko vode je mogoče pridobiti pod določenimi pogoji.
Na suhih območjih je voda iz ozračja lahko vir pitne vode v prihodnosti. Posebni, tako imenovani higroskopski in adsorpcijski materiali iz zraka vsrkajo ali ujamejo vlago in lahko celo ob nizki vlažnosti zberejo presenetljive količine vode. Z meritvami v atmosferski komori lahko napovemo, koliko vode je mogoče pridobiti pod določenimi pogoji.
Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov, predvsem na sušnih območjih. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Preproste mreže za prestrezanje vodnih kapljic iz megle lahko golo puščavo spremenijo v zeleno oazo.
Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov, predvsem na sušnih območjih. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Preproste mreže za prestrezanje vodnih kapljic iz megle lahko golo puščavo spremenijo v zeleno oazo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leon Marič z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je raziskoval prisotnost bakterije Escherichia coli pri ljudeh in v okolju. Ta sicer običajna črevesna bakterija lahko v nekaterih primerih povzroči resne okužbe.
Leon Marič z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je raziskoval prisotnost bakterije Escherichia coli pri ljudeh in v okolju. Ta sicer običajna črevesna bakterija lahko v nekaterih primerih povzroči resne okužbe.
Odporne bakterije so tudi v naravi. Vsak dan v kanalizacijo odteče na milijone litrov odpadne vode iz domov, bolnišnic in industrije. Skupaj z vodo odhajajo tudi bakterije. Nekatere so odporne proti antibiotikom, in če se znajdejo v reki ali vodi, ki jo uporabljamo, lahko ogrozijo zdravje ljudi.
Odporne bakterije so tudi v naravi. Vsak dan v kanalizacijo odteče na milijone litrov odpadne vode iz domov, bolnišnic in industrije. Skupaj z vodo odhajajo tudi bakterije. Nekatere so odporne proti antibiotikom, in če se znajdejo v reki ali vodi, ki jo uporabljamo, lahko ogrozijo zdravje ljudi.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Po štiridesetem letu mišice začnejo izgubljati moč. Koliko se to v resnici pozna? Kdaj bi morali začeti skrbeti zanje? Novinarka Nataša Ivanuš Čuček se je odločila, da to preveri kar na sebi – v laboratoriju za kineziologijo Fakultete za šport.
Po štiridesetem letu mišice začnejo izgubljati moč. Koliko se to v resnici pozna? Kdaj bi morali začeti skrbeti zanje? Novinarka Nataša Ivanuš Čuček se je odločila, da to preveri kar na sebi – v laboratoriju za kineziologijo Fakultete za šport.
V našem telesu je več kot 600 skeletnih mišic različnih velikosti in oblik, ki so odgovorne za gibanje. Kako delujejo, kako rastejo in kako se obnavljajo?
V našem telesu je več kot 600 skeletnih mišic različnih velikosti in oblik, ki so odgovorne za gibanje. Kako delujejo, kako rastejo in kako se obnavljajo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Prazgodovinske skupnosti so z natančno postavljenimi kamni in zapletenimi suhozidnimi sistemi v obliki lijaka usmerjale divje živali. Suhozidna gradnja je ena najstarejših tehnik urejanja prostora na svetu. V Sloveniji jo najdemo na Krasu, v Istri, Vipavski dolini, Brkinih in na Gorenjskem, povsod, kjer so ljudje iz kamna ustvarili krajino.
Prazgodovinske skupnosti so z natančno postavljenimi kamni in zapletenimi suhozidnimi sistemi v obliki lijaka usmerjale divje živali. Suhozidna gradnja je ena najstarejših tehnik urejanja prostora na svetu. V Sloveniji jo najdemo na Krasu, v Istri, Vipavski dolini, Brkinih in na Gorenjskem, povsod, kjer so ljudje iz kamna ustvarili krajino.
Iz podatkov aerolaserskega skeniranja Slovenije sta slovenska raziskovalca dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec na Krasu našla nekaj, česar nista pričakovala. Pod površjem so se na videz naključne kamnite črte izkazale za kilometre dolge pasti za divjad.
Iz podatkov aerolaserskega skeniranja Slovenije sta slovenska raziskovalca dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec na Krasu našla nekaj, česar nista pričakovala. Pod površjem so se na videz naključne kamnite črte izkazale za kilometre dolge pasti za divjad.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za nekatere izdelke so nujni čipi s posebnimi lastnostmi. Slovensko podjetje, ki je potrebovalo take čipe, jih je sámo načrtovalo, izdelali pa so jih na Tajvanu.
Za nekatere izdelke so nujni čipi s posebnimi lastnostmi. Slovensko podjetje, ki je potrebovalo take čipe, jih je sámo načrtovalo, izdelali pa so jih na Tajvanu.
Čipe najprej načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še testirajo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Vse to so nam pokazali v Laboratoriju za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko UL.
Čipe najprej načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še testirajo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Vse to so nam pokazali v Laboratoriju za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko UL.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V človeškem telesu je litija zelo malo, prisoten je le v sledovih. Kljub temu lahko vpliva na delovanje živčnega sistema in pomaga ohranjati kemično ravnovesje v možganih.
V človeškem telesu je litija zelo malo, prisoten je le v sledovih. Kljub temu lahko vpliva na delovanje živčnega sistema in pomaga ohranjati kemično ravnovesje v možganih.
Litij je torej star kot vesolje samo in del tega litija, ki je nastal na začetku vesolja, je tudi na našem planetu.
Litij je torej star kot vesolje samo in del tega litija, ki je nastal na začetku vesolja, je tudi na našem planetu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Digitalni zasloni so postali neločljiv del našega vsakdana, so v službi, šoli, žepu in celo na zapestju. Na njih delamo, beremo, se učimo in zabavamo. Naše oči pa pri tem nikoli ne počivajo. Med pandemijo, ko so bile šole zaprte, so otroci pred zasloni preživeli občutno več časa. Posledice se zdaj kažejo na očeh: pojavnost kratkovidnosti med najmlajšimi učenci se je povečala tudi do trikrat. Kaj pomeni, ko večino dneva gledamo v izvor svetlobe?
Digitalni zasloni so postali neločljiv del našega vsakdana, so v službi, šoli, žepu in celo na zapestju. Na njih delamo, beremo, se učimo in zabavamo. Naše oči pa pri tem nikoli ne počivajo. Med pandemijo, ko so bile šole zaprte, so otroci pred zasloni preživeli občutno več časa. Posledice se zdaj kažejo na očeh: pojavnost kratkovidnosti med najmlajšimi učenci se je povečala tudi do trikrat. Kaj pomeni, ko večino dneva gledamo v izvor svetlobe?
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Večina škodljivih žuželk pride k nam iz Italije. Eden od novih nevarnih obiskovalcev je tudi japonski hrošč. Kako je prišel k nam in zakaj skrbi strokovnjake?
Večina škodljivih žuželk pride k nam iz Italije. Eden od novih nevarnih obiskovalcev je tudi japonski hrošč. Kako je prišel k nam in zakaj skrbi strokovnjake?
V zimskih in pomladnih mesecih v EU uvažamo veliko egiptovskega krompirja, s katerim pa lahko pride tudi nevarna bakterija, ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo. Na mejnih kontrolnih točkah zato fitosanitarni inšpektorji iz vsake pošiljke odvzamejo vzorec in ugotavljajo morebitno prisotnost bakterije. Prek Luke Koper se v EU letno vnese 30 do 50 tisoč ton EG krompirja, fitosanitarni inšpektorji med sezono uvoza pregledajo več kot 2.000 vzorcev gomoljev, na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani pa dodatno testirajo še čez 200 vzorcev. Okužbe odkrijejo vsako leto in okužene pošiljke zavrnejo. Kaj vse in kako fitosanitarni inšpektorji pregledujejo v Luki Koper?
V zimskih in pomladnih mesecih v EU uvažamo veliko egiptovskega krompirja, s katerim pa lahko pride tudi nevarna bakterija, ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo. Na mejnih kontrolnih točkah zato fitosanitarni inšpektorji iz vsake pošiljke odvzamejo vzorec in ugotavljajo morebitno prisotnost bakterije. Prek Luke Koper se v EU letno vnese 30 do 50 tisoč ton EG krompirja, fitosanitarni inšpektorji med sezono uvoza pregledajo več kot 2.000 vzorcev gomoljev, na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani pa dodatno testirajo še čez 200 vzorcev. Okužbe odkrijejo vsako leto in okužene pošiljke zavrnejo. Kaj vse in kako fitosanitarni inšpektorji pregledujejo v Luki Koper?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Ko meteorologi spremljajo nevihte z radarji in sateliti, se drugje z naravo spopadajo še bolj neposredno – z detektorji, ki ujamejo vsak blisk. Slovenski sistem SCALAR v realnem času spremlja, kje in kdaj udari strela.
Ko meteorologi spremljajo nevihte z radarji in sateliti, se drugje z naravo spopadajo še bolj neposredno – z detektorji, ki ujamejo vsak blisk. Slovenski sistem SCALAR v realnem času spremlja, kje in kdaj udari strela.
Nevihte niso nevarne samo na tleh. Letala, ki se približujejo ali zapuščajo letališča, se lahko znajdejo v zahtevnih razmerah, kot so turbulence. Kako meteorologi in letalska industrija poskrbijo za varnost?
Nevihte niso nevarne samo na tleh. Letala, ki se približujejo ali zapuščajo letališča, se lahko znajdejo v zahtevnih razmerah, kot so turbulence. Kako meteorologi in letalska industrija poskrbijo za varnost?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Tavanje misli ima veliko pozitivnih plati. Pa ima tudi negativne? Ko se iste misli vrtijo znova in znova, brez rešitve, temu pravimo ruminacija. Ta psihološki pojav lahko oslabi naše počutje in vpliva na telo.
Tavanje misli ima veliko pozitivnih plati. Pa ima tudi negativne? Ko se iste misli vrtijo znova in znova, brez rešitve, temu pravimo ruminacija. Ta psihološki pojav lahko oslabi naše počutje in vpliva na telo.
Ljudje večino časa razmišljajo o nečem drugem kot o nalogi, ki jo opravljajo. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko nismo prisotni s svojimi mislimi tu in zdaj?
Ljudje večino časa razmišljajo o nečem drugem kot o nalogi, ki jo opravljajo. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko nismo prisotni s svojimi mislimi tu in zdaj?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
V preteklosti so raziskovalci izvedli veliko neetičnih poskusov. Danes raziskovanje poteka popolnoma drugače, etika je vgrajena v temelje raziskave. Tak je primer raziskovanja slovenskega javnega mnenja.
V preteklosti so raziskovalci izvedli veliko neetičnih poskusov. Danes raziskovanje poteka popolnoma drugače, etika je vgrajena v temelje raziskave. Tak je primer raziskovanja slovenskega javnega mnenja.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Ko danes pogledamo naš jedilnik, vidimo, da vlaknin ne zaužijemo dovolj. V povprečju pojemo veliko predelane hrane in premalo polnovrednih živil. Hkrati pa znanost razkriva, da tudi samo razumevanje tega, kaj vlaknine sploh so, ni več enaka kot nekoč.
Ko danes pogledamo naš jedilnik, vidimo, da vlaknin ne zaužijemo dovolj. V povprečju pojemo veliko predelane hrane in premalo polnovrednih živil. Hkrati pa znanost razkriva, da tudi samo razumevanje tega, kaj vlaknine sploh so, ni več enaka kot nekoč.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kako vemo, kaj vse se skriva v našem okolju? Ena od najnatančnejših analitskih metod, ki v vzorcu hrane, kovin ali zemlje razkrije naravno prisotne ali umetno vzbujene radioaktivne elemente oz. sledila, je nevtronska aktivacijska analiza.
Kako vemo, kaj vse se skriva v našem okolju? Ena od najnatančnejših analitskih metod, ki v vzorcu hrane, kovin ali zemlje razkrije naravno prisotne ali umetno vzbujene radioaktivne elemente oz. sledila, je nevtronska aktivacijska analiza.
Podobno lahko varujemo ogrožene živali. Nezakoniti lov v Južni Afriki vsako leto pokonča več kot 400 nosorogov. Njihove rogove tihotapci pogosto izvažajo na azijske trge, kjer veljajo za zdravilo in statusni simbol. Znanstveniki so našli nenavadno orožje v boju proti krivolovu - v rogove vstavljajo radioaktivno snov, da bi jih naredili sledljive in manj privlačne na črnem trgu.
Podobno lahko varujemo ogrožene živali. Nezakoniti lov v Južni Afriki vsako leto pokonča več kot 400 nosorogov. Njihove rogove tihotapci pogosto izvažajo na azijske trge, kjer veljajo za zdravilo in statusni simbol. Znanstveniki so našli nenavadno orožje v boju proti krivolovu - v rogove vstavljajo radioaktivno snov, da bi jih naredili sledljive in manj privlačne na črnem trgu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Znano je, da je območje globokomorskih vulkanskih vrelcev biotsko raznovrstno, a obsežno odkritje jamskih sistemov, polnih črvov, rakcev, polžev in bakterij, je presenetilo tudi izkušene raziskovalce. Pred leti sta bila del mednarodne ekipe, ki je v vulkanskih votlinah pod hidrotermalnimi vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem, tudi raziskovalca z Morske biološke postaje Piran.
Znano je, da je območje globokomorskih vulkanskih vrelcev biotsko raznovrstno, a obsežno odkritje jamskih sistemov, polnih črvov, rakcev, polžev in bakterij, je presenetilo tudi izkušene raziskovalce. Pred leti sta bila del mednarodne ekipe, ki je v vulkanskih votlinah pod hidrotermalnimi vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem, tudi raziskovalca z Morske biološke postaje Piran.
S kartiranjem morskega dna odkrivamo nove podvodne ognjenike. Raziskovalci ocenjujejo, da jih je na dnu oceanov več kot milijon, največ je ugaslih. Večina jih je težko dostopnih in slabo raziskanih. Podobne značilnosti kot podvodni ognjeniki pa imajo podvodni vrelci. Te je lažje raziskovati, zbrane ugotovitve pa nam pomagajo razumeti tudi vulkane.
S kartiranjem morskega dna odkrivamo nove podvodne ognjenike. Raziskovalci ocenjujejo, da jih je na dnu oceanov več kot milijon, največ je ugaslih. Večina jih je težko dostopnih in slabo raziskanih. Podobne značilnosti kot podvodni ognjeniki pa imajo podvodni vrelci. Te je lažje raziskovati, zbrane ugotovitve pa nam pomagajo razumeti tudi vulkane.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Semenske in genske banke nam omogočajo, da ohranimo naravne vrste. Poleg tega pa so te rastline lahko ključne tudi za našo prihodnost. Med njimi so namreč številne naravne sorodnice kulturnih rastlin, ki nosijo lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali tlom, revnim s hranili, in ki jih s pravilnim križanjem lahko prenesemo tudi na kulturne rastline.
Semenske in genske banke nam omogočajo, da ohranimo naravne vrste. Poleg tega pa so te rastline lahko ključne tudi za našo prihodnost. Med njimi so namreč številne naravne sorodnice kulturnih rastlin, ki nosijo lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali tlom, revnim s hranili, in ki jih s pravilnim križanjem lahko prenesemo tudi na kulturne rastline.
Botanični vrtovi so varno zatočišče ogroženih vrst. Tudi pri nas. Tam jim zagotovijo življenjski prostor, jih raziskujejo, njihova semena shranjujejo v semenskih bankah in po potrebi tudi znova naseljujejo v naravo. V Sloveniji trenutno tako varujemo številne vrste naravnih rastlin, ki brez človekove pomoči morda ne bi preživele.
Botanični vrtovi so varno zatočišče ogroženih vrst. Tudi pri nas. Tam jim zagotovijo življenjski prostor, jih raziskujejo, njihova semena shranjujejo v semenskih bankah in po potrebi tudi znova naseljujejo v naravo. V Sloveniji trenutno tako varujemo številne vrste naravnih rastlin, ki brez človekove pomoči morda ne bi preživele.
Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.
Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.
Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?
Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?