Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Večina učencev, dijakov in študentov je bila poleti na zasluženih počitnicah. Najuspešnejši slovenski dijaki pa so se udeležili različnih olimpijad. »Izračunaj velikost kraterja, ki ga v pesek naredi določena kroglica.« »Kolikokrat na leto vzide sonce na severnem polu?« Naloge na znanstvenih olimpijadah pogosto nimajo preprostega šolskega odgovora. Zahtevajo povezovanje znanja, vključujejo vsebine, ki jih ni v šolskih programih, in zahtevajo raziskovalno miselnost. Več https://365.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/175156921
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Večina škodljivih žuželk pride k nam iz Italije. Eden od novih nevarnih obiskovalcev je tudi japonski hrošč. Kako je prišel k nam in zakaj skrbi strokovnjake?
Večina škodljivih žuželk pride k nam iz Italije. Eden od novih nevarnih obiskovalcev je tudi japonski hrošč. Kako je prišel k nam in zakaj skrbi strokovnjake?
V zimskih in pomladnih mesecih v EU uvažamo veliko egiptovskega krompirja, s katerim pa lahko pride tudi nevarna bakterija, ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo. Na mejnih kontrolnih točkah zato fitosanitarni inšpektorji iz vsake pošiljke odvzamejo vzorec in ugotavljajo morebitno prisotnost bakterije. Prek Luke Koper se v EU letno vnese 30 do 50 tisoč ton EG krompirja, fitosanitarni inšpektorji med sezono uvoza pregledajo več kot 2.000 vzorcev gomoljev, na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani pa dodatno testirajo še čez 200 vzorcev. Okužbe odkrijejo vsako leto in okužene pošiljke zavrnejo. Kaj vse in kako fitosanitarni inšpektorji pregledujejo v Luki Koper?
V zimskih in pomladnih mesecih v EU uvažamo veliko egiptovskega krompirja, s katerim pa lahko pride tudi nevarna bakterija, ki povzroča krompirjevo rjavo gnilobo. Na mejnih kontrolnih točkah zato fitosanitarni inšpektorji iz vsake pošiljke odvzamejo vzorec in ugotavljajo morebitno prisotnost bakterije. Prek Luke Koper se v EU letno vnese 30 do 50 tisoč ton EG krompirja, fitosanitarni inšpektorji med sezono uvoza pregledajo več kot 2.000 vzorcev gomoljev, na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani pa dodatno testirajo še čez 200 vzorcev. Okužbe odkrijejo vsako leto in okužene pošiljke zavrnejo. Kaj vse in kako fitosanitarni inšpektorji pregledujejo v Luki Koper?
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade.
Gert Jan lahko po letih paralize zaradi vstavljenega možganskega vsadka spet hodi. Noland je od ramen navzdol paraliziran, vendar s pomočjo možganskega vmesnika sam brska po spletu, igra šah in videoigre. Oranu možganski vsadek zmanjšuje hude epileptične napade.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Ko meteorologi spremljajo nevihte z radarji in sateliti, se drugje z naravo spopadajo še bolj neposredno – z detektorji, ki ujamejo vsak blisk. Slovenski sistem SCALAR v realnem času spremlja, kje in kdaj udari strela.
Ko meteorologi spremljajo nevihte z radarji in sateliti, se drugje z naravo spopadajo še bolj neposredno – z detektorji, ki ujamejo vsak blisk. Slovenski sistem SCALAR v realnem času spremlja, kje in kdaj udari strela.
Nevihte niso nevarne samo na tleh. Letala, ki se približujejo ali zapuščajo letališča, se lahko znajdejo v zahtevnih razmerah, kot so turbulence. Kako meteorologi in letalska industrija poskrbijo za varnost?
Nevihte niso nevarne samo na tleh. Letala, ki se približujejo ali zapuščajo letališča, se lahko znajdejo v zahtevnih razmerah, kot so turbulence. Kako meteorologi in letalska industrija poskrbijo za varnost?
Kako težka je fizika in kako pri njenem razumevanju pomagajo poskusi? O tem bomo govorili z našim ugankarjem Nejcem Davidovićem ter dr. Alešem Mohoričem in dr. Anjo Kranjc Horvat. Vsak od njiju vam bo pokazal nekaj fizikalnih poskusov.
Kako težka je fizika in kako pri njenem razumevanju pomagajo poskusi? O tem bomo govorili z našim ugankarjem Nejcem Davidovićem ter dr. Alešem Mohoričem in dr. Anjo Kranjc Horvat. Vsak od njiju vam bo pokazal nekaj fizikalnih poskusov.
Pri kemijskih poskusih se kadi, spreminja se barva, nastaja pena, kdaj tudi poči. O tem, kako nevarna je lahko kemija in zakaj brez nje ne moremo živeti, bomo govorili s prof. Iztokom Devetakom, dr. Barbaro Novosel in našim ugankarjem, dr. Miho Slapničarjem. Pokazali pa vam bomo tudi zanimive in atraktivne kemijske poskuse.
Pri kemijskih poskusih se kadi, spreminja se barva, nastaja pena, kdaj tudi poči. O tem, kako nevarna je lahko kemija in zakaj brez nje ne moremo živeti, bomo govorili s prof. Iztokom Devetakom, dr. Barbaro Novosel in našim ugankarjem, dr. Miho Slapničarjem. Pokazali pa vam bomo tudi zanimive in atraktivne kemijske poskuse.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Tavanje misli ima veliko pozitivnih plati. Pa ima tudi negativne? Ko se iste misli vrtijo znova in znova, brez rešitve, temu pravimo ruminacija. Ta psihološki pojav lahko oslabi naše počutje in vpliva na telo.
Tavanje misli ima veliko pozitivnih plati. Pa ima tudi negativne? Ko se iste misli vrtijo znova in znova, brez rešitve, temu pravimo ruminacija. Ta psihološki pojav lahko oslabi naše počutje in vpliva na telo.
Ljudje večino časa razmišljajo o nečem drugem kot o nalogi, ki jo opravljajo. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko nismo prisotni s svojimi mislimi tu in zdaj?
Ljudje večino časa razmišljajo o nečem drugem kot o nalogi, ki jo opravljajo. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko nismo prisotni s svojimi mislimi tu in zdaj?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Očala za sledenje pogledu so v raziskavah dragoceno orodje. Razkrivajo, kam usmerjamo pozornost, kako obremenjen je naš kognitivni sistem in kako sledimo vsebini. A hkrati odpirajo tudi pomembna vprašanja etike in varovanja podatkov. Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
V preteklosti so raziskovalci izvedli veliko neetičnih poskusov. Danes raziskovanje poteka popolnoma drugače, etika je vgrajena v temelje raziskave. Tak je primer raziskovanja slovenskega javnega mnenja.
V preteklosti so raziskovalci izvedli veliko neetičnih poskusov. Danes raziskovanje poteka popolnoma drugače, etika je vgrajena v temelje raziskave. Tak je primer raziskovanja slovenskega javnega mnenja.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Čeprav lahko nekatera ljudstva, kot so tradicionalni Inuiti, preživijo skoraj brez vlaknin, to pri številnih vrstah živali ni mogoče.
Ko danes pogledamo naš jedilnik, vidimo, da vlaknin ne zaužijemo dovolj. V povprečju pojemo veliko predelane hrane in premalo polnovrednih živil. Hkrati pa znanost razkriva, da tudi samo razumevanje tega, kaj vlaknine sploh so, ni več enaka kot nekoč.
Ko danes pogledamo naš jedilnik, vidimo, da vlaknin ne zaužijemo dovolj. V povprečju pojemo veliko predelane hrane in premalo polnovrednih živil. Hkrati pa znanost razkriva, da tudi samo razumevanje tega, kaj vlaknine sploh so, ni več enaka kot nekoč.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kako vemo, kaj vse se skriva v našem okolju? Ena od najnatančnejših analitskih metod, ki v vzorcu hrane, kovin ali zemlje razkrije naravno prisotne ali umetno vzbujene radioaktivne elemente oz. sledila, je nevtronska aktivacijska analiza.
Kako vemo, kaj vse se skriva v našem okolju? Ena od najnatančnejših analitskih metod, ki v vzorcu hrane, kovin ali zemlje razkrije naravno prisotne ali umetno vzbujene radioaktivne elemente oz. sledila, je nevtronska aktivacijska analiza.
Podobno lahko varujemo ogrožene živali. Nezakoniti lov v Južni Afriki vsako leto pokonča več kot 400 nosorogov. Njihove rogove tihotapci pogosto izvažajo na azijske trge, kjer veljajo za zdravilo in statusni simbol. Znanstveniki so našli nenavadno orožje v boju proti krivolovu - v rogove vstavljajo radioaktivno snov, da bi jih naredili sledljive in manj privlačne na črnem trgu.
Podobno lahko varujemo ogrožene živali. Nezakoniti lov v Južni Afriki vsako leto pokonča več kot 400 nosorogov. Njihove rogove tihotapci pogosto izvažajo na azijske trge, kjer veljajo za zdravilo in statusni simbol. Znanstveniki so našli nenavadno orožje v boju proti krivolovu - v rogove vstavljajo radioaktivno snov, da bi jih naredili sledljive in manj privlačne na črnem trgu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Znano je, da je območje globokomorskih vulkanskih vrelcev biotsko raznovrstno, a obsežno odkritje jamskih sistemov, polnih črvov, rakcev, polžev in bakterij, je presenetilo tudi izkušene raziskovalce. Pred leti sta bila del mednarodne ekipe, ki je v vulkanskih votlinah pod hidrotermalnimi vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem, tudi raziskovalca z Morske biološke postaje Piran.
Znano je, da je območje globokomorskih vulkanskih vrelcev biotsko raznovrstno, a obsežno odkritje jamskih sistemov, polnih črvov, rakcev, polžev in bakterij, je presenetilo tudi izkušene raziskovalce. Pred leti sta bila del mednarodne ekipe, ki je v vulkanskih votlinah pod hidrotermalnimi vrelci podvodnega vulkana odkrila nov ekosistem, tudi raziskovalca z Morske biološke postaje Piran.
S kartiranjem morskega dna odkrivamo nove podvodne ognjenike. Raziskovalci ocenjujejo, da jih je na dnu oceanov več kot milijon, največ je ugaslih. Večina jih je težko dostopnih in slabo raziskanih. Podobne značilnosti kot podvodni ognjeniki pa imajo podvodni vrelci. Te je lažje raziskovati, zbrane ugotovitve pa nam pomagajo razumeti tudi vulkane.
S kartiranjem morskega dna odkrivamo nove podvodne ognjenike. Raziskovalci ocenjujejo, da jih je na dnu oceanov več kot milijon, največ je ugaslih. Večina jih je težko dostopnih in slabo raziskanih. Podobne značilnosti kot podvodni ognjeniki pa imajo podvodni vrelci. Te je lažje raziskovati, zbrane ugotovitve pa nam pomagajo razumeti tudi vulkane.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Semenske in genske banke nam omogočajo, da ohranimo naravne vrste. Poleg tega pa so te rastline lahko ključne tudi za našo prihodnost. Med njimi so namreč številne naravne sorodnice kulturnih rastlin, ki nosijo lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali tlom, revnim s hranili, in ki jih s pravilnim križanjem lahko prenesemo tudi na kulturne rastline.
Semenske in genske banke nam omogočajo, da ohranimo naravne vrste. Poleg tega pa so te rastline lahko ključne tudi za našo prihodnost. Med njimi so namreč številne naravne sorodnice kulturnih rastlin, ki nosijo lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali tlom, revnim s hranili, in ki jih s pravilnim križanjem lahko prenesemo tudi na kulturne rastline.
Botanični vrtovi so varno zatočišče ogroženih vrst. Tudi pri nas. Tam jim zagotovijo življenjski prostor, jih raziskujejo, njihova semena shranjujejo v semenskih bankah in po potrebi tudi znova naseljujejo v naravo. V Sloveniji trenutno tako varujemo številne vrste naravnih rastlin, ki brez človekove pomoči morda ne bi preživele.
Botanični vrtovi so varno zatočišče ogroženih vrst. Tudi pri nas. Tam jim zagotovijo življenjski prostor, jih raziskujejo, njihova semena shranjujejo v semenskih bankah in po potrebi tudi znova naseljujejo v naravo. V Sloveniji trenutno tako varujemo številne vrste naravnih rastlin, ki brez človekove pomoči morda ne bi preživele.
Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.
Lase lahko izgubimo tudi zaradi zdravljenja rakavih bolezni s kemoterapevtiki. Naša novinarka Nataša je darovala svoje dolge lase, da jih bodo uporabili v lasulji za otroka, ki je zaradi kemoterapije izgubil svoje lase. V prispevku bomo spremljali celoten postopek – od darovanja las do izdelave lasulje.
Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?
Povprečen človek ima na glavi več kot 100.000 las, nekateri celo 150.000. Lasje zrastejo okoli 1 cm na mesec, vendar njihova rast ni samoumevna. Lasje lahko tudi izpadejo. Nekaterim izpadajo zaradi hormonov, genetike ali bolezni, drugi pa si želijo gostejšo pričesko in se odločijo za presaditev las. Kako presaditev sploh poteka, komu je namenjena in kakšni so rezultati?
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Namakanje ni preprosto in enako za vse rastline. Pomembno ni le, koliko vode jim damo, temveč tudi, kdaj in kako. Paradižnik, paprika in peteršilj imajo različne potrebe, če namakamo preveč ali premalo, ob napačnem času ali z vodo neustrezne temperature, lahko to negativno vpliva na rast in rodnost rastlin
Namakanje ni preprosto in enako za vse rastline. Pomembno ni le, koliko vode jim damo, temveč tudi, kdaj in kako. Paradižnik, paprika in peteršilj imajo različne potrebe, če namakamo preveč ali premalo, ob napačnem času ali z vodo neustrezne temperature, lahko to negativno vpliva na rast in rodnost rastlin
Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Podjetje Panvita za namakanje svojih 460 hektarjev obdelovalnih površin črpa vodo iz Soboškega jezera. Iz črpališča voda teče po podzemnih ceveh do hidrantov na poljih. Na te nato priključijo različne namakalne naprave: kapljični sistem, rolomat ali pivot.
Kako delujejo sodobni namakalni sistemi? Podjetje Panvita za namakanje svojih 460 hektarjev obdelovalnih površin črpa vodo iz Soboškega jezera. Iz črpališča voda teče po podzemnih ceveh do hidrantov na poljih. Na te nato priključijo različne namakalne naprave: kapljični sistem, rolomat ali pivot.
Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Nepogrešljiv vidik dediščinske znanosti so tudi sodobne metode, ki raziskovalcem pomagajo bolje spoznati predmete, ne da bi bilo treba vanje posegati, odvzemati vzorce materiala in jih kakorkoli poškodovali. Enega izmed takih načinov so nam pokazali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.
V Narodni in univerzitetni knjižnici, ki je največja knjižnica v naši državi in hrani več kot 3 milijone enot gradiva, se spoprijemajo s težavo razgradnje papirja. Zato preizkušajo postopke stabilizacije papirja. Nekatere knjige pa so na te postopke poslali v tujino.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Sluzenje morja torej ni le pojav na morski gladini, ampak sega bistveno globlje. Morska sluz lahko preplavi celoten vodni stolpec, od površine in vse do morskega dna. Prav pod gladino potekajo tihi, pogosto nevidni procesi, ki pa močno zaznamujejo življenje v morju.
Sluzenje morja torej ni le pojav na morski gladini, ampak sega bistveno globlje. Morska sluz lahko preplavi celoten vodni stolpec, od površine in vse do morskega dna. Prav pod gladino potekajo tihi, pogosto nevidni procesi, ki pa močno zaznamujejo življenje v morju.
Morje s sluzjo zagotovo ni vabljivo za kopalce, pa vendar ta sluz za človeka ni nevarna. Kopičenje želatinaste snovi na morski gladini ali pod njo pa lahko otežuje življenje ribičem in školjkarjem.
Morje s sluzjo zagotovo ni vabljivo za kopalce, pa vendar ta sluz za človeka ni nevarna. Kopičenje želatinaste snovi na morski gladini ali pod njo pa lahko otežuje življenje ribičem in školjkarjem.
Po dveh desetletjih se je poleti 2024 severni Jadran znova znašel pod gosto, lepljivo plastjo morske sluzi. Pojav ni bil le obsežen, temveč tudi izjemen zaradi nenavadnih okoliščin, ki so ga sprožile.
Po dveh desetletjih se je poleti 2024 severni Jadran znova znašel pod gosto, lepljivo plastjo morske sluzi. Pojav ni bil le obsežen, temveč tudi izjemen zaradi nenavadnih okoliščin, ki so ga sprožile.
Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.
Humor se je skozi zgodovino spreminjal z napredkom tehnologij – od tiskanih šal in televizijskih skečev do današnjih digitalnih vsebin. Digitalizacija je močno vplivala na način, kako humór ustvarjamo, doživljamo in širimo. V preteklosti smo ga pogosto doživljali v skupinah, danes pa ga pogosteje uživamo individualno na zaslonih telefonov, a ga kljub temu množično delimo.
Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.
Humor pogosto razumemo kot nekaj pozitivnega, kar združuje in zabava. Ali je humor res le človeška lastnost? Nova raziskava inštituta Maxa Plancka razkriva, da naši najbližji sorodniki, veliki opičnjaki, prav tako uporabljajo draženje in provokacijo, da krepijo družbene vezi. Raziskovalci so med opazovanjem orangutanov, šimpanzov, bonobov in goril odkrili kar 18 različnih oblik draženja, ki spominjajo na vedenje majhnih otrok.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.
Ohranjanje preteklosti – dediščinska znanost: Predmeti iz plastike Propadanje plastičnih artefaktov v zbirkah lahko vodi v nepopravljive izgube kulturne dediščine, zato se strokovnjaki ukvarjajo z vprašanjem, kako te predmete ohraniti v čim boljšem stanju.
Ko govorimo o sežigalnicah, se pogosto kot zgled omenja Dunaj. Njihova znamenita sežigalnica, ki stoji praktično v središču mesta, ni le tehnološko napredna, ampak tudi arhitekturno posebna, prepoznavna po živahni podobi, ki jo je ustvaril svetovno znani umetnik Hundertwasser. Za lepim videzom se skriva izjemno kompleksen sistem, ki omogoča varno sežiganje odpadkov in hkrati proizvodnjo toplote in elektrike. Kako deluje?
Ko govorimo o sežigalnicah, se pogosto kot zgled omenja Dunaj. Njihova znamenita sežigalnica, ki stoji praktično v središču mesta, ni le tehnološko napredna, ampak tudi arhitekturno posebna, prepoznavna po živahni podobi, ki jo je ustvaril svetovno znani umetnik Hundertwasser. Za lepim videzom se skriva izjemno kompleksen sistem, ki omogoča varno sežiganje odpadkov in hkrati proizvodnjo toplote in elektrike. Kako deluje?
Slovenija nima svoje velike državne sežigalnice za komunalne odpadke. A kljub temu se pri nas že izvajata sežig in sosežig nekaterih vrst odpadkov – le da potekata razpršeno, v industrijskih napravah, cementarnah in toplarnah.
Slovenija nima svoje velike državne sežigalnice za komunalne odpadke. A kljub temu se pri nas že izvajata sežig in sosežig nekaterih vrst odpadkov – le da potekata razpršeno, v industrijskih napravah, cementarnah in toplarnah.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Da bi povečala zadrževanje padavinske vode, ohladila stavbe, izboljšala kakovost zraka in omogočila dobro počutje prebivalcev, nemška mesta uvajajo zelene strehe in fasade. V Münchnu, Stuttgartu in Berlinu velja obvezna politika zelenih streh za vse nove stavbe z ravnimi strehami, večjimi od 100 m², ter za vse nove strehe z naklonom pod 12˚. Ta mesta izstopajo z več kot 4 milijoni m² zelenih streh. Kakšna je tehnologija zelenih streh in fasad?
Da bi povečala zadrževanje padavinske vode, ohladila stavbe, izboljšala kakovost zraka in omogočila dobro počutje prebivalcev, nemška mesta uvajajo zelene strehe in fasade. V Münchnu, Stuttgartu in Berlinu velja obvezna politika zelenih streh za vse nove stavbe z ravnimi strehami, večjimi od 100 m², ter za vse nove strehe z naklonom pod 12˚. Ta mesta izstopajo z več kot 4 milijoni m² zelenih streh. Kakšna je tehnologija zelenih streh in fasad?