Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Inštitutu za oljkarstvo izvajajo sistematične znanstvene poskuse, v katerih raziskujejo, kako količina vode vpliva na rast oljk, pridelek in kemično sestavo olja.
Na Inštitutu za oljkarstvo izvajajo sistematične znanstvene poskuse, v katerih raziskujejo, kako količina vode vpliva na rast oljk, pridelek in kemično sestavo olja.
Ekstra deviško oljčno olje velja za eno najstrožje nadzorovanih živil. Njegova kakovost se ne določa le z okusom, temveč v kombinaciji senzorične in kemijske analize, s katerima preverijo, ali olje res ustreza najvišji kategoriji. Anja Suvorov je v akreditiranem laboratoriju ugotavljala, kaj strokovnjaki iščejo v olju.
Ekstra deviško oljčno olje velja za eno najstrožje nadzorovanih živil. Njegova kakovost se ne določa le z okusom, temveč v kombinaciji senzorične in kemijske analize, s katerima preverijo, ali olje res ustreza najvišji kategoriji. Anja Suvorov je v akreditiranem laboratoriju ugotavljala, kaj strokovnjaki iščejo v olju.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Da bi razumeli, kaj se dogaja v telesu školjk, jih znanstveniki v laboratoriju natančno preučujejo. Na Morski biološki postaji v Piranu smo pogledali, kako potekajo te raziskave.
Da bi razumeli, kaj se dogaja v telesu školjk, jih znanstveniki v laboratoriju natančno preučujejo. Na Morski biološki postaji v Piranu smo pogledali, kako potekajo te raziskave.
V Sečoveljskem zalivu, kjer so nekoč školjkarji vsako jutro s ponosom dvigovali težke mrežice klapavic, je danes podoba drugačna. Školjk ni več toliko, da bi se vsakodnevni izhodi na morje sploh še izplačali.
V Sečoveljskem zalivu, kjer so nekoč školjkarji vsako jutro s ponosom dvigovali težke mrežice klapavic, je danes podoba drugačna. Školjk ni več toliko, da bi se vsakodnevni izhodi na morje sploh še izplačali.
Liofiliziramo lahko različne snovi, tudi hrano. Liofiliziramo lahko sadje, zelenjavo ali celo celoten obrok.
Liofiliziramo lahko različne snovi, tudi hrano. Liofiliziramo lahko sadje, zelenjavo ali celo celoten obrok.
Najbolj razširjena uporaba liofilizacije je v farmacevtski industriji, kjer z njo stabilizirajo zdravila, cepiva in druge občutljive biološke učinkovine. Liofilizacija je eden ključnih postopkov pri izdelavi nekaterih zdravil. Vendar postopek ni preprost, temveč dolgotrajen, tehnološko zahteven in drag.
Najbolj razširjena uporaba liofilizacije je v farmacevtski industriji, kjer z njo stabilizirajo zdravila, cepiva in druge občutljive biološke učinkovine. Liofilizacija je eden ključnih postopkov pri izdelavi nekaterih zdravil. Vendar postopek ni preprost, temveč dolgotrajen, tehnološko zahteven in drag.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vitamin B12 je poseben zato, ker ga v naravi proizvajajo izključno bakterije. Nobena rastlina ali žival ga ne more ustvariti sama. Ljudje in drugi sesalci ga zato dobimo le s hrano. Rastline vitamina B12 ne vsebujejo, zato ga v povsem rastlinski prehrani skoraj ni. Prav zato so lahko vegetarijanci in zlasti vegani brez ustreznih dopolnil bolj izpostavljeni pomanjkanju tega pomembnega vitamina. A kaj, če bi ga lahko dodali kar rastlinam, ki jih jemo vsak dan? Znanstveniki z univerze v Kentu pod vodstvom Martina Warrena raziskujejo, kako bi zelenjavo spremenili v naravno dopolnilo vitamina B12.
Vitamin B12 je poseben zato, ker ga v naravi proizvajajo izključno bakterije. Nobena rastlina ali žival ga ne more ustvariti sama. Ljudje in drugi sesalci ga zato dobimo le s hrano. Rastline vitamina B12 ne vsebujejo, zato ga v povsem rastlinski prehrani skoraj ni. Prav zato so lahko vegetarijanci in zlasti vegani brez ustreznih dopolnil bolj izpostavljeni pomanjkanju tega pomembnega vitamina. A kaj, če bi ga lahko dodali kar rastlinam, ki jih jemo vsak dan? Znanstveniki z univerze v Kentu pod vodstvom Martina Warrena raziskujejo, kako bi zelenjavo spremenili v naravno dopolnilo vitamina B12.
Vitamini skupine B so zelo pomembni za živčevje. Kaj se zgodi v možganih, če jih primanjkuje? Ali lahko njihovo pomanjkanje vpliva na razvoj demence?
Vitamini skupine B so zelo pomembni za živčevje. Kaj se zgodi v možganih, če jih primanjkuje? Ali lahko njihovo pomanjkanje vpliva na razvoj demence?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Rastline že stoletja uporabljamo kot vir zdravju koristnih snovi. Danes pa znanstveniki nekatere njihove spojine vključujejo tudi v hrano. Iz rastlin pripravijo ekstrakte – koncentrirane izvlečke bioaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na zdravje ali celo podaljšajo obstojnost živil.
Rastline že stoletja uporabljamo kot vir zdravju koristnih snovi. Danes pa znanstveniki nekatere njihove spojine vključujejo tudi v hrano. Iz rastlin pripravijo ekstrakte – koncentrirane izvlečke bioaktivnih snovi, ki lahko vplivajo na zdravje ali celo podaljšajo obstojnost živil.
Kako lahko dobimo pravo funkcionalno živilo? Eno izmed primernejših živil, v katera lahko dodajo različne koristne snovi, je jogurt. Na Biotehniški fakulteti mu želijo dodati beljakovine iz sirotke.
Kako lahko dobimo pravo funkcionalno živilo? Eno izmed primernejših živil, v katera lahko dodajo različne koristne snovi, je jogurt. Na Biotehniški fakulteti mu želijo dodati beljakovine iz sirotke.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Voda, ki priteče iz naših pip, je lahko skoraj naravno čista, tako je v Ljubljani. Marsikje pa morajo vodo najprej temeljito očistiti. Kako iz onesnažene vode nastane pitna?
Voda, ki priteče iz naših pip, je lahko skoraj naravno čista, tako je v Ljubljani. Marsikje pa morajo vodo najprej temeljito očistiti. Kako iz onesnažene vode nastane pitna?
V Ljubljani imajo prebivalci redek privilegij - njihov glavni vir je podzemna voda iz vodonosnika v Klečah, ki je naravno tako kakovostna, da je v vodarni sploh ne obdelujejo: ničesar ji ne dodajajo, ničesar ji ne odvzemajo in je niti ne filtrirajo. Kako ta voda iz narave pride do naših pip.
V Ljubljani imajo prebivalci redek privilegij - njihov glavni vir je podzemna voda iz vodonosnika v Klečah, ki je naravno tako kakovostna, da je v vodarni sploh ne obdelujejo: ničesar ji ne dodajajo, ničesar ji ne odvzemajo in je niti ne filtrirajo. Kako ta voda iz narave pride do naših pip.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Tako kot se naše živali pozimi prilagajajo mrazu in kratkim dnevom, so nekatere vrste razvile izjemne sposobnosti preživetja v še skrajnejših razmerah. Puščava Atakama v Čilu je ena izmed najbolj suhih na svetu. Povprečna letna količina padavin je izjemno nizka, po navadi manj kot 15 mm, v nekaterih delih pa lahko mine tudi več let brez kaplje dežja. Kljub hudi suši v Atakami uspeva več 100 rastlinskih vrst, ki so se razvile v izjemno prilagodljive organizme. V čem je njihova skrivnost?
Tako kot se naše živali pozimi prilagajajo mrazu in kratkim dnevom, so nekatere vrste razvile izjemne sposobnosti preživetja v še skrajnejših razmerah. Puščava Atakama v Čilu je ena izmed najbolj suhih na svetu. Povprečna letna količina padavin je izjemno nizka, po navadi manj kot 15 mm, v nekaterih delih pa lahko mine tudi več let brez kaplje dežja. Kljub hudi suši v Atakami uspeva več 100 rastlinskih vrst, ki so se razvile v izjemno prilagodljive organizme. V čem je njihova skrivnost?
Polarni medvedi so mojstri preživetja v enem najbolj neizprosnih okolij na Zemlji, kjer morje, led in mraz krojijo vsak trenutek njihovega življenja.
Polarni medvedi so mojstri preživetja v enem najbolj neizprosnih okolij na Zemlji, kjer morje, led in mraz krojijo vsak trenutek njihovega življenja.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Kako fizioterapevt oceni težavo, kaj lahko naredi z manualnimi tehnikami in kako to poveže z vajami, da ima zdravljenje dolgoročen učinek.
Kako fizioterapevt oceni težavo, kaj lahko naredi z manualnimi tehnikami in kako to poveže z vajami, da ima zdravljenje dolgoročen učinek.
Fascije so vezivno tkivo, ki je povsod. Delimo jih na povrhnje fascije v podkožju tik pod kožo in globoke fascije, ki so čvrstejše in ovijajo mišice, ločujejo mišične skupine, spremljajo pa tudi živce in žile ter obdajajo tudi organe. Med bolj znanimi primeri globokih fascij so ledvena fascija na hrbtu, fascija stegna in plantarna fascija na podplatu.
Fascije so vezivno tkivo, ki je povsod. Delimo jih na povrhnje fascije v podkožju tik pod kožo in globoke fascije, ki so čvrstejše in ovijajo mišice, ločujejo mišične skupine, spremljajo pa tudi živce in žile ter obdajajo tudi organe. Med bolj znanimi primeri globokih fascij so ledvena fascija na hrbtu, fascija stegna in plantarna fascija na podplatu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Kemijskem inštitutu razvijajo nanorobote iz beljakovin, ki delujejo znotraj celic. Beljakovine je zelo težko načrtovati, prvi popolnoma na novo načrtovan protein je bil narejen šele leta 2003. Kako med neskončnimi kombinacijami najdejo točno določeno obliko proteinov?
Na Kemijskem inštitutu razvijajo nanorobote iz beljakovin, ki delujejo znotraj celic. Beljakovine je zelo težko načrtovati, prvi popolnoma na novo načrtovan protein je bil narejen šele leta 2003. Kako med neskončnimi kombinacijami najdejo točno določeno obliko proteinov?
Miniaturni brezžični mehki roboti bi v našem telesu lahko popravili tkivo, odstranili obloge ali na točno določeno mesto dostavili zdraviloTakega robota razvijajo na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu Caltech.
Miniaturni brezžični mehki roboti bi v našem telesu lahko popravili tkivo, odstranili obloge ali na točno določeno mesto dostavili zdraviloTakega robota razvijajo na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu Caltech.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sečoveljskih solinah raziskovalci iščejo drobne organizme, iz katerih bi lahko črpali učinkovine za razvoj novih kozmetičnih izdelkov. Pot do odkrivanja biotehnološkega potenciala izbranih mikroorganizmov je dolga in odvisna od kombinacije številnih pogojev, pri čemer marsikaterega ne moremo nadzorovati. Najzanimivejši organizmi za biotehnološko uporabo pogosto rastejo počasi ali v težko nadzorovanih razmerah.
V Sečoveljskih solinah raziskovalci iščejo drobne organizme, iz katerih bi lahko črpali učinkovine za razvoj novih kozmetičnih izdelkov. Pot do odkrivanja biotehnološkega potenciala izbranih mikroorganizmov je dolga in odvisna od kombinacije številnih pogojev, pri čemer marsikaterega ne moremo nadzorovati. Najzanimivejši organizmi za biotehnološko uporabo pogosto rastejo počasi ali v težko nadzorovanih razmerah.
Kaj uspeva v tako ekstremnem okolju, kot so soline.
Kaj uspeva v tako ekstremnem okolju, kot so soline.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Če smo globoko v rudniku, pod morsko gladino ali v podmornici, satelitska navigacija odpove. Signal GPS preprosto ne prodre do nas. Kako torej vemo, kje smo? Odgovor ponuja kvantna tehnologija.
Če smo globoko v rudniku, pod morsko gladino ali v podmornici, satelitska navigacija odpove. Signal GPS preprosto ne prodre do nas. Kako torej vemo, kje smo? Odgovor ponuja kvantna tehnologija.
Kvantni računalniki obljubljajo izjemno računsko moč, a dejansko jih ni mogoče preprosto povečevati, kot smo to počeli pri klasičnih računalnikih. Zakaj je tako in na kakšne fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci, smo preverili v laboratoriju Atom Quantum Labs.
Kvantni računalniki obljubljajo izjemno računsko moč, a dejansko jih ni mogoče preprosto povečevati, kot smo to počeli pri klasičnih računalnikih. Zakaj je tako in na kakšne fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci, smo preverili v laboratoriju Atom Quantum Labs.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na jugu Čila sezonsko spreminjanje debeline ozonske plasti prebivalce opozarja na moč sončnih žarkov. Kako znanstveniki spremljajo te spremembe in kako se lokalna skupnost odziva na povečano izpostavljenost UV-sevanju?
Na jugu Čila sezonsko spreminjanje debeline ozonske plasti prebivalce opozarja na moč sončnih žarkov. Kako znanstveniki spremljajo te spremembe in kako se lokalna skupnost odziva na povečano izpostavljenost UV-sevanju?
Odkritje ozonske luknje v 80-ih letih 20. stoletja je bilo znanstveni prelom. Pokazalo je, da človek s kemikalijami močno vpliva na ozračje.
Odkritje ozonske luknje v 80-ih letih 20. stoletja je bilo znanstveni prelom. Pokazalo je, da človek s kemikalijami močno vpliva na ozračje.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Površina vsadkov mora biti primerno obdelana in očiščena.
Površina vsadkov mora biti primerno obdelana in očiščena.
Kakšen material za vsadke razvijajo na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za strojništvo? Vzeli so v praksi že uveljavljen material in mu dodali komponento, ki omogoča protibakterijsko aktivnost. Gre za titanovo zlitino z dodatkom bakra. Razvoj novih materialov omogoča izdelava vsadkov s 3D tiskanjem.
Kakšen material za vsadke razvijajo na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za strojništvo? Vzeli so v praksi že uveljavljen material in mu dodali komponento, ki omogoča protibakterijsko aktivnost. Gre za titanovo zlitino z dodatkom bakra. Razvoj novih materialov omogoča izdelava vsadkov s 3D tiskanjem.
Preizkusite svoje znanje!
Preizkusite svoje znanje!
Kovinske spojine so nepogrešljive v sodobni diagnostiki, še posebej pri magnetni resonanci, ki razkriva skrite podrobnosti notranjosti telesa.
Kovinske spojine so nepogrešljive v sodobni diagnostiki, še posebej pri magnetni resonanci, ki razkriva skrite podrobnosti notranjosti telesa.
Rakava obolenja so še vedno ena največjih zdravstvenih težav, kemoterapija pa eden glavnih načinov zdravljenja. Vendar so klasična zdravila za kemoterapijo, kot je cisplatin, navadno zelo toksična in imajo lahko precej stranskih učinkov. Zato znanstveniki iščejo nove, manj škodljive možnosti.
Rakava obolenja so še vedno ena največjih zdravstvenih težav, kemoterapija pa eden glavnih načinov zdravljenja. Vendar so klasična zdravila za kemoterapijo, kot je cisplatin, navadno zelo toksična in imajo lahko precej stranskih učinkov. Zato znanstveniki iščejo nove, manj škodljive možnosti.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V mestih je vgrajenih ogromno surovin. Ko stavbe rušimo, o materialih pogosto zelo malo vemo. V Dogošah pri Mariboru pa so šli korak dlje: pokazali so, kako lahko te materiale tudi v praksi ponovno uporabimo.
V mestih je vgrajenih ogromno surovin. Ko stavbe rušimo, o materialih pogosto zelo malo vemo. V Dogošah pri Mariboru pa so šli korak dlje: pokazali so, kako lahko te materiale tudi v praksi ponovno uporabimo.
Ko govorimo o urbanem rudarjenju, ne gre le za rušenje in gradbene odpadke. Začne se z vprašanjem, kaj imamo v stavbah. V Mariboru so se ene takšnih lotili zelo sistematično: s popisom materialov, digitalizacijo in razmišljanjem o stavbi kot o banki surovin. Kako lahko stare zidove spremenimo v vir za prihodnjo gradnjo?
Ko govorimo o urbanem rudarjenju, ne gre le za rušenje in gradbene odpadke. Začne se z vprašanjem, kaj imamo v stavbah. V Mariboru so se ene takšnih lotili zelo sistematično: s popisom materialov, digitalizacijo in razmišljanjem o stavbi kot o banki surovin. Kako lahko stare zidove spremenimo v vir za prihodnjo gradnjo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Znanstveniki so z uporabo umetne inteligence odkrili, da kiti glavači uporabljajo klike, podobne našim samoglasnikom.
Znanstveniki so z uporabo umetne inteligence odkrili, da kiti glavači uporabljajo klike, podobne našim samoglasnikom.
Pri projektu CETI, ki z uporabo neinvazivnih tehnologij preučuje komunikacijo kitov glavačev, so razvili tehnološko rešitev, ki je alternativa tradicionalnim načinom označevanja živali s približevanjem ladje in uporabo dolgih palic. Kakšen je ta novi način?
Pri projektu CETI, ki z uporabo neinvazivnih tehnologij preučuje komunikacijo kitov glavačev, so razvili tehnološko rešitev, ki je alternativa tradicionalnim načinom označevanja živali s približevanjem ladje in uporabo dolgih palic. Kakšen je ta novi način?
Kiti glavači se sporazumevajo na način, ki je presenetljivo podoben človeškemu. Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Kiti glavači se sporazumevajo na način, ki je presenetljivo podoben človeškemu. Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.