Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na Kemijskem inštitutu razvijajo nanorobote iz beljakovin, ki delujejo znotraj celic. Beljakovine je zelo težko načrtovati, prvi popolnoma na novo načrtovan protein je bil narejen šele leta 2003. Kako med neskončnimi kombinacijami najdejo točno določeno obliko proteinov?
Na Kemijskem inštitutu razvijajo nanorobote iz beljakovin, ki delujejo znotraj celic. Beljakovine je zelo težko načrtovati, prvi popolnoma na novo načrtovan protein je bil narejen šele leta 2003. Kako med neskončnimi kombinacijami najdejo točno določeno obliko proteinov?
Miniaturni brezžični mehki roboti bi v našem telesu lahko popravili tkivo, odstranili obloge ali na točno določeno mesto dostavili zdraviloTakega robota razvijajo na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu Caltech.
Miniaturni brezžični mehki roboti bi v našem telesu lahko popravili tkivo, odstranili obloge ali na točno določeno mesto dostavili zdraviloTakega robota razvijajo na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu Caltech.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V Sečoveljskih solinah raziskovalci iščejo drobne organizme, iz katerih bi lahko črpali učinkovine za razvoj novih kozmetičnih izdelkov. Pot do odkrivanja biotehnološkega potenciala izbranih mikroorganizmov je dolga in odvisna od kombinacije številnih pogojev, pri čemer marsikaterega ne moremo nadzorovati. Najzanimivejši organizmi za biotehnološko uporabo pogosto rastejo počasi ali v težko nadzorovanih razmerah.
V Sečoveljskih solinah raziskovalci iščejo drobne organizme, iz katerih bi lahko črpali učinkovine za razvoj novih kozmetičnih izdelkov. Pot do odkrivanja biotehnološkega potenciala izbranih mikroorganizmov je dolga in odvisna od kombinacije številnih pogojev, pri čemer marsikaterega ne moremo nadzorovati. Najzanimivejši organizmi za biotehnološko uporabo pogosto rastejo počasi ali v težko nadzorovanih razmerah.
Kaj uspeva v tako ekstremnem okolju, kot so soline.
Kaj uspeva v tako ekstremnem okolju, kot so soline.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Če smo globoko v rudniku, pod morsko gladino ali v podmornici, satelitska navigacija odpove. Signal GPS preprosto ne prodre do nas. Kako torej vemo, kje smo? Odgovor ponuja kvantna tehnologija.
Če smo globoko v rudniku, pod morsko gladino ali v podmornici, satelitska navigacija odpove. Signal GPS preprosto ne prodre do nas. Kako torej vemo, kje smo? Odgovor ponuja kvantna tehnologija.
Kvantni računalniki obljubljajo izjemno računsko moč, a dejansko jih ni mogoče preprosto povečevati, kot smo to počeli pri klasičnih računalnikih. Zakaj je tako in na kakšne fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci, smo preverili v laboratoriju Atom Quantum Labs.
Kvantni računalniki obljubljajo izjemno računsko moč, a dejansko jih ni mogoče preprosto povečevati, kot smo to počeli pri klasičnih računalnikih. Zakaj je tako in na kakšne fizikalne omejitve pri tem naletijo raziskovalci, smo preverili v laboratoriju Atom Quantum Labs.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Na jugu Čila sezonsko spreminjanje debeline ozonske plasti prebivalce opozarja na moč sončnih žarkov. Kako znanstveniki spremljajo te spremembe in kako se lokalna skupnost odziva na povečano izpostavljenost UV-sevanju?
Na jugu Čila sezonsko spreminjanje debeline ozonske plasti prebivalce opozarja na moč sončnih žarkov. Kako znanstveniki spremljajo te spremembe in kako se lokalna skupnost odziva na povečano izpostavljenost UV-sevanju?
Odkritje ozonske luknje v 80-ih letih 20. stoletja je bilo znanstveni prelom. Pokazalo je, da človek s kemikalijami močno vpliva na ozračje.
Odkritje ozonske luknje v 80-ih letih 20. stoletja je bilo znanstveni prelom. Pokazalo je, da človek s kemikalijami močno vpliva na ozračje.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Površina vsadkov mora biti primerno obdelana in očiščena.
Površina vsadkov mora biti primerno obdelana in očiščena.
Kakšen material za vsadke razvijajo na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za strojništvo? Vzeli so v praksi že uveljavljen material in mu dodali komponento, ki omogoča protibakterijsko aktivnost. Gre za titanovo zlitino z dodatkom bakra. Razvoj novih materialov omogoča izdelava vsadkov s 3D tiskanjem.
Kakšen material za vsadke razvijajo na Institutu Jožef Stefan in Fakulteti za strojništvo? Vzeli so v praksi že uveljavljen material in mu dodali komponento, ki omogoča protibakterijsko aktivnost. Gre za titanovo zlitino z dodatkom bakra. Razvoj novih materialov omogoča izdelava vsadkov s 3D tiskanjem.
Preizkusite svoje znanje!
Preizkusite svoje znanje!
Kovinske spojine so nepogrešljive v sodobni diagnostiki, še posebej pri magnetni resonanci, ki razkriva skrite podrobnosti notranjosti telesa.
Kovinske spojine so nepogrešljive v sodobni diagnostiki, še posebej pri magnetni resonanci, ki razkriva skrite podrobnosti notranjosti telesa.
Rakava obolenja so še vedno ena največjih zdravstvenih težav, kemoterapija pa eden glavnih načinov zdravljenja. Vendar so klasična zdravila za kemoterapijo, kot je cisplatin, navadno zelo toksična in imajo lahko precej stranskih učinkov. Zato znanstveniki iščejo nove, manj škodljive možnosti.
Rakava obolenja so še vedno ena največjih zdravstvenih težav, kemoterapija pa eden glavnih načinov zdravljenja. Vendar so klasična zdravila za kemoterapijo, kot je cisplatin, navadno zelo toksična in imajo lahko precej stranskih učinkov. Zato znanstveniki iščejo nove, manj škodljive možnosti.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V mestih je vgrajenih ogromno surovin. Ko stavbe rušimo, o materialih pogosto zelo malo vemo. V Dogošah pri Mariboru pa so šli korak dlje: pokazali so, kako lahko te materiale tudi v praksi ponovno uporabimo.
V mestih je vgrajenih ogromno surovin. Ko stavbe rušimo, o materialih pogosto zelo malo vemo. V Dogošah pri Mariboru pa so šli korak dlje: pokazali so, kako lahko te materiale tudi v praksi ponovno uporabimo.
Ko govorimo o urbanem rudarjenju, ne gre le za rušenje in gradbene odpadke. Začne se z vprašanjem, kaj imamo v stavbah. V Mariboru so se ene takšnih lotili zelo sistematično: s popisom materialov, digitalizacijo in razmišljanjem o stavbi kot o banki surovin. Kako lahko stare zidove spremenimo v vir za prihodnjo gradnjo?
Ko govorimo o urbanem rudarjenju, ne gre le za rušenje in gradbene odpadke. Začne se z vprašanjem, kaj imamo v stavbah. V Mariboru so se ene takšnih lotili zelo sistematično: s popisom materialov, digitalizacijo in razmišljanjem o stavbi kot o banki surovin. Kako lahko stare zidove spremenimo v vir za prihodnjo gradnjo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Znanstveniki so z uporabo umetne inteligence odkrili, da kiti glavači uporabljajo klike, podobne našim samoglasnikom.
Znanstveniki so z uporabo umetne inteligence odkrili, da kiti glavači uporabljajo klike, podobne našim samoglasnikom.
Pri projektu CETI, ki z uporabo neinvazivnih tehnologij preučuje komunikacijo kitov glavačev, so razvili tehnološko rešitev, ki je alternativa tradicionalnim načinom označevanja živali s približevanjem ladje in uporabo dolgih palic. Kakšen je ta novi način?
Pri projektu CETI, ki z uporabo neinvazivnih tehnologij preučuje komunikacijo kitov glavačev, so razvili tehnološko rešitev, ki je alternativa tradicionalnim načinom označevanja živali s približevanjem ladje in uporabo dolgih palic. Kakšen je ta novi način?
Kiti glavači se sporazumevajo na način, ki je presenetljivo podoben človeškemu. Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Kiti glavači se sporazumevajo na način, ki je presenetljivo podoben človeškemu. Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.
Vesolje lahko opazujemo tudi z radijskimi valovi. Radijski teleskop deluje drugače kot klasični optični teleskopi. Namesto leč ali zrcal uporablja anteno, ki sprejema radijsko svetlobo. Namesto da bi neposredno videli sliko, lahko z zajetimi radijskimi valovi ustvarimo vizualno predstavitev tega, kar prihaja iz vesolja. Tak teleskop bomo kmalu dobili tudi v Sloveniji.
V osrčju čilskih Andov na gori Cerro Pachon na višini 2680 metrov se dviga eden najambicioznejših astronomskih objektov, kar jih je kdaj zgradil človek – Observatorij Vere Rubin. Gre za tehnično in inženirsko izjemno zahteven projekt, v katerem se združujejo vrhunska optika, robotika, računalništvo in podatkovna znanost. Pri projektu sodelujejo tudi slovenski raziskovalci,
V osrčju čilskih Andov na gori Cerro Pachon na višini 2680 metrov se dviga eden najambicioznejših astronomskih objektov, kar jih je kdaj zgradil človek – Observatorij Vere Rubin. Gre za tehnično in inženirsko izjemno zahteven projekt, v katerem se združujejo vrhunska optika, robotika, računalništvo in podatkovna znanost. Pri projektu sodelujejo tudi slovenski raziskovalci,
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Oddaja Ugriznimo znanost na poljuden, sproščen in duhovit način razlaga znanost. S temami o sodobni znanosti in raziskavah prikazuje, da je znanost sestavni del vsakdanjega življenja ter da je še kako zanimiva in vznemirljiva. Teme so povezane z dosežki slovenskih znanstvenikov, znanstvenim dogajanjem na svetovni ravni in aktualnimi dogodki.
Na suhih območjih je voda iz ozračja lahko vir pitne vode v prihodnosti. Posebni, tako imenovani higroskopski in adsorpcijski materiali iz zraka vsrkajo ali ujamejo vlago in lahko celo ob nizki vlažnosti zberejo presenetljive količine vode. Z meritvami v atmosferski komori lahko napovemo, koliko vode je mogoče pridobiti pod določenimi pogoji.
Na suhih območjih je voda iz ozračja lahko vir pitne vode v prihodnosti. Posebni, tako imenovani higroskopski in adsorpcijski materiali iz zraka vsrkajo ali ujamejo vlago in lahko celo ob nizki vlažnosti zberejo presenetljive količine vode. Z meritvami v atmosferski komori lahko napovemo, koliko vode je mogoče pridobiti pod določenimi pogoji.
Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov, predvsem na sušnih območjih. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Preproste mreže za prestrezanje vodnih kapljic iz megle lahko golo puščavo spremenijo v zeleno oazo.
Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov, predvsem na sušnih območjih. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Preproste mreže za prestrezanje vodnih kapljic iz megle lahko golo puščavo spremenijo v zeleno oazo.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Leon Marič z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je raziskoval prisotnost bakterije Escherichia coli pri ljudeh in v okolju. Ta sicer običajna črevesna bakterija lahko v nekaterih primerih povzroči resne okužbe.
Leon Marič z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano je raziskoval prisotnost bakterije Escherichia coli pri ljudeh in v okolju. Ta sicer običajna črevesna bakterija lahko v nekaterih primerih povzroči resne okužbe.
Odporne bakterije so tudi v naravi. Vsak dan v kanalizacijo odteče na milijone litrov odpadne vode iz domov, bolnišnic in industrije. Skupaj z vodo odhajajo tudi bakterije. Nekatere so odporne proti antibiotikom, in če se znajdejo v reki ali vodi, ki jo uporabljamo, lahko ogrozijo zdravje ljudi.
Odporne bakterije so tudi v naravi. Vsak dan v kanalizacijo odteče na milijone litrov odpadne vode iz domov, bolnišnic in industrije. Skupaj z vodo odhajajo tudi bakterije. Nekatere so odporne proti antibiotikom, in če se znajdejo v reki ali vodi, ki jo uporabljamo, lahko ogrozijo zdravje ljudi.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Po štiridesetem letu mišice začnejo izgubljati moč. Koliko se to v resnici pozna? Kdaj bi morali začeti skrbeti zanje? Novinarka Nataša Ivanuš Čuček se je odločila, da to preveri kar na sebi – v laboratoriju za kineziologijo Fakultete za šport.
Po štiridesetem letu mišice začnejo izgubljati moč. Koliko se to v resnici pozna? Kdaj bi morali začeti skrbeti zanje? Novinarka Nataša Ivanuš Čuček se je odločila, da to preveri kar na sebi – v laboratoriju za kineziologijo Fakultete za šport.
V našem telesu je več kot 600 skeletnih mišic različnih velikosti in oblik, ki so odgovorne za gibanje. Kako delujejo, kako rastejo in kako se obnavljajo?
V našem telesu je več kot 600 skeletnih mišic različnih velikosti in oblik, ki so odgovorne za gibanje. Kako delujejo, kako rastejo in kako se obnavljajo?
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Prazgodovinske skupnosti so z natančno postavljenimi kamni in zapletenimi suhozidnimi sistemi v obliki lijaka usmerjale divje živali. Suhozidna gradnja je ena najstarejših tehnik urejanja prostora na svetu. V Sloveniji jo najdemo na Krasu, v Istri, Vipavski dolini, Brkinih in na Gorenjskem, povsod, kjer so ljudje iz kamna ustvarili krajino.
Prazgodovinske skupnosti so z natančno postavljenimi kamni in zapletenimi suhozidnimi sistemi v obliki lijaka usmerjale divje živali. Suhozidna gradnja je ena najstarejših tehnik urejanja prostora na svetu. V Sloveniji jo najdemo na Krasu, v Istri, Vipavski dolini, Brkinih in na Gorenjskem, povsod, kjer so ljudje iz kamna ustvarili krajino.
Iz podatkov aerolaserskega skeniranja Slovenije sta slovenska raziskovalca dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec na Krasu našla nekaj, česar nista pričakovala. Pod površjem so se na videz naključne kamnite črte izkazale za kilometre dolge pasti za divjad.
Iz podatkov aerolaserskega skeniranja Slovenije sta slovenska raziskovalca dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec na Krasu našla nekaj, česar nista pričakovala. Pod površjem so se na videz naključne kamnite črte izkazale za kilometre dolge pasti za divjad.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Za nekatere izdelke so nujni čipi s posebnimi lastnostmi. Slovensko podjetje, ki je potrebovalo take čipe, jih je sámo načrtovalo, izdelali pa so jih na Tajvanu.
Za nekatere izdelke so nujni čipi s posebnimi lastnostmi. Slovensko podjetje, ki je potrebovalo take čipe, jih je sámo načrtovalo, izdelali pa so jih na Tajvanu.
Čipe najprej načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še testirajo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Vse to so nam pokazali v Laboratoriju za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko UL.
Čipe najprej načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še testirajo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Vse to so nam pokazali v Laboratoriju za mikroelektroniko Fakultete za elektrotehniko UL.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
V človeškem telesu je litija zelo malo, prisoten je le v sledovih. Kljub temu lahko vpliva na delovanje živčnega sistema in pomaga ohranjati kemično ravnovesje v možganih.
V človeškem telesu je litija zelo malo, prisoten je le v sledovih. Kljub temu lahko vpliva na delovanje živčnega sistema in pomaga ohranjati kemično ravnovesje v možganih.
Litij je torej star kot vesolje samo in del tega litija, ki je nastal na začetku vesolja, je tudi na našem planetu.
Litij je torej star kot vesolje samo in del tega litija, ki je nastal na začetku vesolja, je tudi na našem planetu.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Digitalni zasloni so postali neločljiv del našega vsakdana, so v službi, šoli, žepu in celo na zapestju. Na njih delamo, beremo, se učimo in zabavamo. Naše oči pa pri tem nikoli ne počivajo. Med pandemijo, ko so bile šole zaprte, so otroci pred zasloni preživeli občutno več časa. Posledice se zdaj kažejo na očeh: pojavnost kratkovidnosti med najmlajšimi učenci se je povečala tudi do trikrat. Kaj pomeni, ko večino dneva gledamo v izvor svetlobe?
Digitalni zasloni so postali neločljiv del našega vsakdana, so v službi, šoli, žepu in celo na zapestju. Na njih delamo, beremo, se učimo in zabavamo. Naše oči pa pri tem nikoli ne počivajo. Med pandemijo, ko so bile šole zaprte, so otroci pred zasloni preživeli občutno več časa. Posledice se zdaj kažejo na očeh: pojavnost kratkovidnosti med najmlajšimi učenci se je povečala tudi do trikrat. Kaj pomeni, ko večino dneva gledamo v izvor svetlobe?
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
V ZDA več kot 60 % ljudi igra digitalne igre, kar pomeni, da so videoigre postale del vsakdana in ne le sprostitev po napornem dnevu. Razvijalci z natančno premišljenimi psihološkimi mehanizmi povečujejo čustveno vpletenost igralcev – ustvarjajo občutek nujnosti, tekmovalnosti in pripadnosti. Vsak element igre, od zvočnih učinkov do barvnih utripov, ima svoj namen.
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!
Vsak teden Nejc Davidović, dr. Matej Petković in dr. Miha Slapničar v oddaji Ugriznimo znanost zastavljajo fizikalne, matematične in kemijske uganke. Preizkusite svoje znanje!