Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob koncu pa še o fenomenu, ki se imenuje labubu. Nekateri pravijo, da se v njej skriva hudič, drugi jo obožujejo. Gre za majhno plišasto igračo z videzom pošasti, ki se jo kot obesek pripne na torbico. Zakaj je tako obnorela svet? Po spletu je razprodana, zaradi česar je zacvetel črni trg, ki prodaja nevarne različice lafufu. Je pa ta mali obesek, ki ga proizvaja kitajsko podjetje, opozoril na nekaj: Kitajska, država, znana po proizvodnji cenenih in ponarejenih izdelkov, je ponudila svoj originalni proizvod in tudi tako prodrla na zahodni trg. Katja Štok.
Ob koncu pa še o fenomenu, ki se imenuje labubu. Nekateri pravijo, da se v njej skriva hudič, drugi jo obožujejo. Gre za majhno plišasto igračo z videzom pošasti, ki se jo kot obesek pripne na torbico. Zakaj je tako obnorela svet? Po spletu je razprodana, zaradi česar je zacvetel črni trg, ki prodaja nevarne različice lafufu. Je pa ta mali obesek, ki ga proizvaja kitajsko podjetje, opozoril na nekaj: Kitajska, država, znana po proizvodnji cenenih in ponarejenih izdelkov, je ponudila svoj originalni proizvod in tudi tako prodrla na zahodni trg. Katja Štok.
Si predstavljate, da imate v najemu počitniško hišo, a v njo ne morete? To se je zgodilo najemnikom hišk v apartmajskem naselju v Novigradu na Hrvaškem, med njimi so tudi slovenski državljani. Ti imajo hiške v celoletnem najemu, a so jih v zadnjih dveh letih lahko uporabljali bore malo. Letos denimo le nekaj dni v maju, saj je naselje že drugič zaprla hrvaška inšpekcija. Slovenski najemniki, ki so takrat v hiškah pustili številne osebne stvari, so se ponje lahko vrnili šele pred nekaj dnevi. Kaj je ozadje spora med podjetjema Svila in Tivoli turist commerce, ki iščeta pravico pred hrvaškimi sodišči, je preverjala Nina Mrzlikar.
Si predstavljate, da imate v najemu počitniško hišo, a v njo ne morete? To se je zgodilo najemnikom hišk v apartmajskem naselju v Novigradu na Hrvaškem, med njimi so tudi slovenski državljani. Ti imajo hiške v celoletnem najemu, a so jih v zadnjih dveh letih lahko uporabljali bore malo. Letos denimo le nekaj dni v maju, saj je naselje že drugič zaprla hrvaška inšpekcija. Slovenski najemniki, ki so takrat v hiškah pustili številne osebne stvari, so se ponje lahko vrnili šele pred nekaj dnevi. Kaj je ozadje spora med podjetjema Svila in Tivoli turist commerce, ki iščeta pravico pred hrvaškimi sodišči, je preverjala Nina Mrzlikar.
Tri leta po strahoviti eksploziji v kočevskem podjetju Melamin svojci sedmih umrlih delavcev še nimajo miru. Prejšnji teden nas je pretresla novica, da so vodilni v Melaminu vložili tožbo zoper svojce v nesreči umrlega delavca Maria Južniča. Podjetje od mame, očeta in partnerke pokojnega zahteva 60 tisoč evrov, neuradno zato, ker mu pripisujejo odgovornost za eksplozijo. V Melaminu tožbe ne želijo komentirati. Za Tednik je o svojem pokojnem sinu, o tožbi in odnosu podjetja do svojcev spregovoril oče Maria Južniča. V Kočevju se je z njim pogovarjala Aleksandra Dežman.
Tri leta po strahoviti eksploziji v kočevskem podjetju Melamin svojci sedmih umrlih delavcev še nimajo miru. Prejšnji teden nas je pretresla novica, da so vodilni v Melaminu vložili tožbo zoper svojce v nesreči umrlega delavca Maria Južniča. Podjetje od mame, očeta in partnerke pokojnega zahteva 60 tisoč evrov, neuradno zato, ker mu pripisujejo odgovornost za eksplozijo. V Melaminu tožbe ne želijo komentirati. Za Tednik je o svojem pokojnem sinu, o tožbi in odnosu podjetja do svojcev spregovoril oče Maria Južniča. V Kočevju se je z njim pogovarjala Aleksandra Dežman.
Minuli konec tedna je z dobrodelnostjo zaznamovala naša najboljša plezalka Janja Garnbret. Kot ambasadorka projekta Botrstvo v športu je v našem največjem plezalnem centru v Slovenski Bistrici zagrizla v izziv, ki je vreden občudovanja. V 24ih urah je preplezala kar 100 različnih plezalnih smeri in z zbranimi sredstvi pomagala otrokom in mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij. Tudi vi lahko z SMS-om JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 prispevate 5 ali 10 evrov za mlade športne talente iz socialno šibkih okolij. Novinar Aleš Potočnik.
Minuli konec tedna je z dobrodelnostjo zaznamovala naša najboljša plezalka Janja Garnbret. Kot ambasadorka projekta Botrstvo v športu je v našem največjem plezalnem centru v Slovenski Bistrici zagrizla v izziv, ki je vreden občudovanja. V 24ih urah je preplezala kar 100 različnih plezalnih smeri in z zbranimi sredstvi pomagala otrokom in mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij. Tudi vi lahko z SMS-om JANJA5 ali JANJA10 na številko 1919 prispevate 5 ali 10 evrov za mlade športne talente iz socialno šibkih okolij. Novinar Aleš Potočnik.
Že več desetletij je legendarna podoba enega najbolj znanih filmskih negativcev: Dartha Vaderja iz filmske serije Vojna zvezd. Leta 1976 jo je na osnovi majhne skice oblikoval britanski kipar Brian Sodeloval je v številnih filmskih uspešnicah: Vojna zvezd, Indiana Jones, James Bond, Vrnitev v Oz, Harry Potter, Lara Croft, Planet opic. Z enim najbolj znanih filmskih kiparjev se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Že več desetletij je legendarna podoba enega najbolj znanih filmskih negativcev: Dartha Vaderja iz filmske serije Vojna zvezd. Leta 1976 jo je na osnovi majhne skice oblikoval britanski kipar Brian Sodeloval je v številnih filmskih uspešnicah: Vojna zvezd, Indiana Jones, James Bond, Vrnitev v Oz, Harry Potter, Lara Croft, Planet opic. Z enim najbolj znanih filmskih kiparjev se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
To poletje so slovenske ceste ponovno oživele v znamenju posebnega brenčanja, ki ga prepozna vsak ljubitelj starodobnikov. Po cestah so se vozili spački - legendarni Citroënovi avtomobili, ki jih ne izdelujejo več že dobrih 35 let, a kljub temu še vedno osvajajo ljudi po vsem svetu. Tam, kjer se pojavijo, pritegnejo poglede, nasmehe in pogosto tudi dvignjene palce mimoidočih. Alenka Frantar.
To poletje so slovenske ceste ponovno oživele v znamenju posebnega brenčanja, ki ga prepozna vsak ljubitelj starodobnikov. Po cestah so se vozili spački - legendarni Citroënovi avtomobili, ki jih ne izdelujejo več že dobrih 35 let, a kljub temu še vedno osvajajo ljudi po vsem svetu. Tam, kjer se pojavijo, pritegnejo poglede, nasmehe in pogosto tudi dvignjene palce mimoidočih. Alenka Frantar.
Aprila lani je ministrstvo za zdravje začelo reorganizacijo sistema nujne medicinske pomoči. Prvi korak je bila razbremenitev zdravnikov, ki so po nepotrebnem odhajali na teren - reševalna vozila gredo tako zdaj na intervencije z ekipo brez zdravnika. Ta se jim pridruži pozneje v vozilu urgentnega voznika, a le, če je to nujno oziroma če je bolnik v kritičnem stanju. Po oceni ministrstva za zdravje namreč v kar 70 do 80 odstotkih intervencij zdravnika na terenu ne potrebujejo, saj lahko bolnika do prihoda v bolnišnico oskrbi tudi diplomirani zdravstveni tehnik. Nina Mrzlikar je preverila, kako deluje novi sistem po več kot letu dni in med drugim ugotovila, da marsikateri voznik še vedno ne ve, da se na nujni dogodek sočasno lahko odzoveta dve vozili hkrati.
Aprila lani je ministrstvo za zdravje začelo reorganizacijo sistema nujne medicinske pomoči. Prvi korak je bila razbremenitev zdravnikov, ki so po nepotrebnem odhajali na teren - reševalna vozila gredo tako zdaj na intervencije z ekipo brez zdravnika. Ta se jim pridruži pozneje v vozilu urgentnega voznika, a le, če je to nujno oziroma če je bolnik v kritičnem stanju. Po oceni ministrstva za zdravje namreč v kar 70 do 80 odstotkih intervencij zdravnika na terenu ne potrebujejo, saj lahko bolnika do prihoda v bolnišnico oskrbi tudi diplomirani zdravstveni tehnik. Nina Mrzlikar je preverila, kako deluje novi sistem po več kot letu dni in med drugim ugotovila, da marsikateri voznik še vedno ne ve, da se na nujni dogodek sočasno lahko odzoveta dve vozili hkrati.
Množični turizem, pohodništvo in kolesarjenje zunaj označenih poti, vožnja in parkiranje v gozdu, pretirano gobarjenje, uničevanje rastlin in motenje živali v zaščitenih predelih. Zadnja leta je tako objestno obnašanje vse pogostejše. Naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka si prizadevajo ohranjati naravno okolje s kaznovanjem kršitev in ozaveščanjem obiskovalcev, a jih je za celotno območje le 18, kar je občutno premalo. Jelena Ašćić je dan na Pokljuki preživela z nadzornikom in lovskim čuvajem Florijanom Tišlerjem.
Množični turizem, pohodništvo in kolesarjenje zunaj označenih poti, vožnja in parkiranje v gozdu, pretirano gobarjenje, uničevanje rastlin in motenje živali v zaščitenih predelih. Zadnja leta je tako objestno obnašanje vse pogostejše. Naravovarstveni nadzorniki Triglavskega narodnega parka si prizadevajo ohranjati naravno okolje s kaznovanjem kršitev in ozaveščanjem obiskovalcev, a jih je za celotno območje le 18, kar je občutno premalo. Jelena Ašćić je dan na Pokljuki preživela z nadzornikom in lovskim čuvajem Florijanom Tišlerjem.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Velikokrat slišimo, da je šport še edina stvar, ki nas lahko združi ne glede na vse druge razlike. Naše poletne sogovornike, ki bodo tokrat še zadnjič z nami, je Anka Pirš vprašala, kako razmišljajo o športni evforiji, ki je pri nas - zahvaljujoč številnim uspehom naših športnikov - res ne manjka. Zakaj kultura, zaradi katere je slovenski narod preživel zgodovinske viharje, nima takega učinka, zakaj ne znanost ali kako drugo področje? Zakaj je torej šport tista točka, ki prebuja tako močna čustva, da Slovenija ponosno dviga zastave?
Velikokrat slišimo, da je šport še edina stvar, ki nas lahko združi ne glede na vse druge razlike. Naše poletne sogovornike, ki bodo tokrat še zadnjič z nami, je Anka Pirš vprašala, kako razmišljajo o športni evforiji, ki je pri nas - zahvaljujoč številnim uspehom naših športnikov - res ne manjka. Zakaj kultura, zaradi katere je slovenski narod preživel zgodovinske viharje, nima takega učinka, zakaj ne znanost ali kako drugo področje? Zakaj je torej šport tista točka, ki prebuja tako močna čustva, da Slovenija ponosno dviga zastave?
Prihodnji teden se bo začelo evropsko prvenstvo v košarki, Slovenija bo prvo tekmo proti Poljski igrala 28. avgusta. Košarkarski svet je letos zatresla zgodovinska menjava – prehod slovenskega superzvezdnika Luke Dončića iz Dallasa v Los Angeles. Tajna menjava košarkarja, za katero niti sam ni vedel, je šokirala celo igralce in poznavalce lige NBA. Dončića so igralci in navijači novega kluba dobro sprejeli, njegova priljubljenost se je še okrepila.
Prihodnji teden se bo začelo evropsko prvenstvo v košarki, Slovenija bo prvo tekmo proti Poljski igrala 28. avgusta. Košarkarski svet je letos zatresla zgodovinska menjava – prehod slovenskega superzvezdnika Luke Dončića iz Dallasa v Los Angeles. Tajna menjava košarkarja, za katero niti sam ni vedel, je šokirala celo igralce in poznavalce lige NBA. Dončića so igralci in navijači novega kluba dobro sprejeli, njegova priljubljenost se je še okrepila.
Albert Einstein, Nikola Tesla, Isaac Newton, Greta Thunberg, Elon Musk. Za vse strokovnjaki domnevajo, da so imeli ali pa imajo avtizem. Po ocenah strokovnjakov ima avtizem približno odstotek in pol ljudi, v Sloveniji med 20 tisoč in 30 tisoč ljudi. A kljub temu po koncu šolanja ostanejo brez kakršne koli sistemske podpore. V Društvu ASPI, ki že 15 let podpira mladostnike in odrasle z avtizmom si zato že dolgo prizadevajo, da bi v Ljubljani dobili dnevni center za avtizem. Želijo si prostor, prilagojen njihovim potrebam, kjer bi se lahko družili, učili in imeli možnost tudi delati. Novinarka Aleksandra Dežman.
Albert Einstein, Nikola Tesla, Isaac Newton, Greta Thunberg, Elon Musk. Za vse strokovnjaki domnevajo, da so imeli ali pa imajo avtizem. Po ocenah strokovnjakov ima avtizem približno odstotek in pol ljudi, v Sloveniji med 20 tisoč in 30 tisoč ljudi. A kljub temu po koncu šolanja ostanejo brez kakršne koli sistemske podpore. V Društvu ASPI, ki že 15 let podpira mladostnike in odrasle z avtizmom si zato že dolgo prizadevajo, da bi v Ljubljani dobili dnevni center za avtizem. Želijo si prostor, prilagojen njihovim potrebam, kjer bi se lahko družili, učili in imeli možnost tudi delati. Novinarka Aleksandra Dežman.
več: https://365.rtvslo.si/arhiv/tednik/175140015
več: https://365.rtvslo.si/arhiv/tednik/175140015
Najstarejša prebivalka ljubljanskega živalskega vrta azijska slonica Ganga je letos praznovala 50 let. K nam je prišla leta 1977, okoli dve leti staro so jo pripeljali z ladjo iz Indije. Kljub svojim letom je zelo igriva, včasih pa malo muhasta, so naši novinarki Nini Mrzlikar zaupali v živalskem vrtu.
Najstarejša prebivalka ljubljanskega živalskega vrta azijska slonica Ganga je letos praznovala 50 let. K nam je prišla leta 1977, okoli dve leti staro so jo pripeljali z ladjo iz Indije. Kljub svojim letom je zelo igriva, včasih pa malo muhasta, so naši novinarki Nini Mrzlikar zaupali v živalskem vrtu.
Poglejmo, kako o izzivih odraščanja, spletnega nasilja in radikalizaciji mladih fantov razmišljajo naši poletni komentatorji. Čeprav strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da zasloni slabo vplivajo na razvoj otrok, na psihično in fizično zdravje tudi odraslih ter na družbo nasploh, jih le stežka odložimo. Je spletno okno v otroški sobi nevarnejše kot ulica?
Poglejmo, kako o izzivih odraščanja, spletnega nasilja in radikalizaciji mladih fantov razmišljajo naši poletni komentatorji. Čeprav strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da zasloni slabo vplivajo na razvoj otrok, na psihično in fizično zdravje tudi odraslih ter na družbo nasploh, jih le stežka odložimo. Je spletno okno v otroški sobi nevarnejše kot ulica?
Letos se je v javnosti – domači in mednarodni – še posebej veliko govorilo o medvrstniškem nasilju in hudih stiskah mladih; na to je opozorila tudi zelo odmevna Netflixova serija Adolescenca o spletni radikalizaciji mladih fantov. Za Tednik je svojo zgodbo izpovedal mladi odvisnik od zaslonov ob koncu zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Naraščajoča osamljenost mladih je bila v ospredju tudi ob junijskem strelskem pohodu 21-letnika na srednji šoli v avstrijskem Gradcu.
Letos se je v javnosti – domači in mednarodni – še posebej veliko govorilo o medvrstniškem nasilju in hudih stiskah mladih; na to je opozorila tudi zelo odmevna Netflixova serija Adolescenca o spletni radikalizaciji mladih fantov. Za Tednik je svojo zgodbo izpovedal mladi odvisnik od zaslonov ob koncu zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Naraščajoča osamljenost mladih je bila v ospredju tudi ob junijskem strelskem pohodu 21-letnika na srednji šoli v avstrijskem Gradcu.
Ali gredo hrana in sončne elektrarne skupaj? V obdobju vse večjih potreb po pridelavi hrane in samooskrbi se razvija agrovoltaika – ta združuje pridelavo hrane in proizvodnjo energije. To področje naj bi urejala novela zakona o kmetijskih zemljiščih, čemur pa kmetijske in nevladne organizacije nasprotujejo. Na Biotehniški fakulteti opozarjajo, da je z vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki omogoča pridelavo hrane, postavljanje sončnih panelov na kmetijskih zemljiščih nesprejemljivo. Za kaj pravzaprav gre? Jasna Krljić Vreg.
Ali gredo hrana in sončne elektrarne skupaj? V obdobju vse večjih potreb po pridelavi hrane in samooskrbi se razvija agrovoltaika – ta združuje pridelavo hrane in proizvodnjo energije. To področje naj bi urejala novela zakona o kmetijskih zemljiščih, čemur pa kmetijske in nevladne organizacije nasprotujejo. Na Biotehniški fakulteti opozarjajo, da je z vidika varovanja kmetijskih tal kot naravnega vira, ki omogoča pridelavo hrane, postavljanje sončnih panelov na kmetijskih zemljiščih nesprejemljivo. Za kaj pravzaprav gre? Jasna Krljić Vreg.
Ste že kdaj slišali za fascijo? Ta lahko povzroči marsikatero telesno težavo. Gre za tanko in elastično vrsto vezivnega tkiva, ki se nahaja pod kožo in se ovija okoli vseh organov, mišic in kosti v telesu. V primeru poškodbe, vnetja, kirurškega posega, statične drže, neaktivnosti ali stresa se fascija poškoduje, kar pogosto povzroča bolečine in mišično napetost. Jasna Krljić Vreg.
Ste že kdaj slišali za fascijo? Ta lahko povzroči marsikatero telesno težavo. Gre za tanko in elastično vrsto vezivnega tkiva, ki se nahaja pod kožo in se ovija okoli vseh organov, mišic in kosti v telesu. V primeru poškodbe, vnetja, kirurškega posega, statične drže, neaktivnosti ali stresa se fascija poškoduje, kar pogosto povzroča bolečine in mišično napetost. Jasna Krljić Vreg.
Z našimi poletnimi komentatorji se je Anka Pirš pogovarjala o novih grožnjah, spominu in opominu ter pomenu upora. Na območju Slovenije je bilo po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino več kot sto tisoč smrtnih žrtev: 11 tisoč žensk in 89 tisoč moških, med njimi kar šest tisoč mladoletnikov. Civilnih žrtev je bilo 25 tisoč.
Z našimi poletnimi komentatorji se je Anka Pirš pogovarjala o novih grožnjah, spominu in opominu ter pomenu upora. Na območju Slovenije je bilo po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino več kot sto tisoč smrtnih žrtev: 11 tisoč žensk in 89 tisoč moških, med njimi kar šest tisoč mladoletnikov. Civilnih žrtev je bilo 25 tisoč.
Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne – s predajo Japonske 15. avgusta 1945 se je ta tudi v resnici končala. Letos so se zvrstili številni spominski dogodki. V ljubljanskem mestnem muzeju bo še vse leto na ogled razstava 1495 dni o okupaciji Ljubljane. In kaj sploh še pomeni opozorilo Nikoli več? Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo prihaja do tektonskih premikov v mednarodnem redu, ki se je vzpostavil po drugi svetovni vojni. Poglejmo nekaj odlomkov iz naših prispevkov.
Mineva 80 let od konca druge svetovne vojne – s predajo Japonske 15. avgusta 1945 se je ta tudi v resnici končala. Letos so se zvrstili številni spominski dogodki. V ljubljanskem mestnem muzeju bo še vse leto na ogled razstava 1495 dni o okupaciji Ljubljane. In kaj sploh še pomeni opozorilo Nikoli več? Po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo prihaja do tektonskih premikov v mednarodnem redu, ki se je vzpostavil po drugi svetovni vojni. Poglejmo nekaj odlomkov iz naših prispevkov.
V naslednjih minutah pa o varuhinjah reda, ki so premikale meje. Ženske so začeli v naši policiji oziroma takratni milici redno zaposlovati pred dobrimi 50-timi leti. Prva ženska je bila na delovno mesto miličnice pripravnice razporejena konec leta 1973, sledile so ji številne, ki imajo danes pomembno vlogo v policiji in družbi. Cirila Sever.
V naslednjih minutah pa o varuhinjah reda, ki so premikale meje. Ženske so začeli v naši policiji oziroma takratni milici redno zaposlovati pred dobrimi 50-timi leti. Prva ženska je bila na delovno mesto miličnice pripravnice razporejena konec leta 1973, sledile so ji številne, ki imajo danes pomembno vlogo v policiji in družbi. Cirila Sever.
V našem zdravstvenem sistemu nedvomno delajo požrtvovalni ljudje - kot je tudi doktor Samo Zver -, ki na vse načine pomagajo bolnikom in njihovim bližnjim. In kako o javnem zdravstvu, dostopnosti zdravstvenih storitev razmišljajo naši poletni komentatorji? Ali razmere v zdravstvu kažejo tudi na siceršnje težave oziroma kar na vse večje neenakosti v družbi?
V našem zdravstvenem sistemu nedvomno delajo požrtvovalni ljudje - kot je tudi doktor Samo Zver -, ki na vse načine pomagajo bolnikom in njihovim bližnjim. In kako o javnem zdravstvu, dostopnosti zdravstvenih storitev razmišljajo naši poletni komentatorji? Ali razmere v zdravstvu kažejo tudi na siceršnje težave oziroma kar na vse večje neenakosti v družbi?
Oprema slovenskih bolnišnic je vse bolj dotrajana, nabava nove pa zapletena in dolgotrajna. Leta 2011 je bilo v slovenskih bolnišnicah povsem izrabljene 67 odstotkov opreme, lani že več kot 85 odstotkov. Ginekologinja kirurginja Mateja Lasič z ljubljanske Ginekološke klinike se je v želji pomagati svojim bolnicam z diagnozo raka na rodilih odločila, da bo s pomočjo kolegov glasbenikov zbrala denar za medicinsko opremo in kirurške instrumente. Prejšnji mesec je v okviru projekta ginekologinje Mateje Lasič Klinični oddelek za ginekologijo UKC Ljubljana prejel donacijo v višini 40 tisoč evrov. Novinarka Aleksandra Dežman.
Oprema slovenskih bolnišnic je vse bolj dotrajana, nabava nove pa zapletena in dolgotrajna. Leta 2011 je bilo v slovenskih bolnišnicah povsem izrabljene 67 odstotkov opreme, lani že več kot 85 odstotkov. Ginekologinja kirurginja Mateja Lasič z ljubljanske Ginekološke klinike se je v želji pomagati svojim bolnicam z diagnozo raka na rodilih odločila, da bo s pomočjo kolegov glasbenikov zbrala denar za medicinsko opremo in kirurške instrumente. Prejšnji mesec je v okviru projekta ginekologinje Mateje Lasič Klinični oddelek za ginekologijo UKC Ljubljana prejel donacijo v višini 40 tisoč evrov. Novinarka Aleksandra Dežman.
Za LGBTIQ+ osebe so se v zadnjih letih zgodili pomembni družbeni in zakonodajni premiki. Vendar pripadniki te skupnosti opozarjajo, da še vedno doživljajo izključenost, diskriminacijo, stigmatizacijo, žalitve in napade. Junij, ki je mednarodno priznan kot mesec ponosa in je posvečen ozaveščanju o pravicah te skupnosti, je očitno tudi mesec homofobije in sovražnega govora. Izpostavljenost članov te skupnosti v javnosti namreč pogosto izzove odpor in sovražnost. Nina Mrzlikar.
Za LGBTIQ+ osebe so se v zadnjih letih zgodili pomembni družbeni in zakonodajni premiki. Vendar pripadniki te skupnosti opozarjajo, da še vedno doživljajo izključenost, diskriminacijo, stigmatizacijo, žalitve in napade. Junij, ki je mednarodno priznan kot mesec ponosa in je posvečen ozaveščanju o pravicah te skupnosti, je očitno tudi mesec homofobije in sovražnega govora. Izpostavljenost članov te skupnosti v javnosti namreč pogosto izzove odpor in sovražnost. Nina Mrzlikar.
Hišni bend 6M v Domu starostnikov v Slovenj Gradcu dokazuje, da v življenju res nikoli ni prepozno za uresničitev srčnih želja. Pet stanovalcev, vsi štejejo več kot 80 in celo 90 let, se je združilo v glasbeno skupino in skupaj z vodjo zadnja tri leta preigravajo predvsem ljudske pesmi. Čeprav so nekateri inštrumente osvojili šele v pozni starosti, so vajam tako predani, da so izdali tudi zgoščenko. Obiskala jih je naša koroška dopisnica Lea Vornšek Pejovnik.
Hišni bend 6M v Domu starostnikov v Slovenj Gradcu dokazuje, da v življenju res nikoli ni prepozno za uresničitev srčnih želja. Pet stanovalcev, vsi štejejo več kot 80 in celo 90 let, se je združilo v glasbeno skupino in skupaj z vodjo zadnja tri leta preigravajo predvsem ljudske pesmi. Čeprav so nekateri inštrumente osvojili šele v pozni starosti, so vajam tako predani, da so izdali tudi zgoščenko. Obiskala jih je naša koroška dopisnica Lea Vornšek Pejovnik.
Tokrat nekaj razmislekov naših poletnih komentatorjev o politikih na spletu. Družbena omrežja brišejo tudi mejo med profesionalnim delom in zasebnostjo. So nam politiki, ki pokažejo ali govorijo o čustvih in svoji zasebnosti, bliže? Je oblika že popolnoma zasenčila vsebino?
Tokrat nekaj razmislekov naših poletnih komentatorjev o politikih na spletu. Družbena omrežja brišejo tudi mejo med profesionalnim delom in zasebnostjo. So nam politiki, ki pokažejo ali govorijo o čustvih in svoji zasebnosti, bliže? Je oblika že popolnoma zasenčila vsebino?
Spomladi smo v Tedniku objavili prispevek o predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, ki je v svoji kratki politični karieri že večkrat močno razburila javnost. Novinarka Anka Pirš se je z njo srečala v konjeniškem klubu, kjer je med drugim spregovorila tudi o sinovi bolezni in nočnem življenju parlamenta. Z družbenimi omrežji pa skuša vse več politikov neposredno nagovarjati ljudi in jih pridobiti tudi z všečnimi podrobnosti iz zasebnega živlenja. Kriza identitete ali nova identiteta politika, se je spraševala Katja Štok?
Spomladi smo v Tedniku objavili prispevek o predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, ki je v svoji kratki politični karieri že večkrat močno razburila javnost. Novinarka Anka Pirš se je z njo srečala v konjeniškem klubu, kjer je med drugim spregovorila tudi o sinovi bolezni in nočnem življenju parlamenta. Z družbenimi omrežji pa skuša vse več politikov neposredno nagovarjati ljudi in jih pridobiti tudi z všečnimi podrobnosti iz zasebnega živlenja. Kriza identitete ali nova identiteta politika, se je spraševala Katja Štok?
Smo sredi poletne planinske sezone, pri nas planinske poti vodijo na skoraj vsako vzpetino, po njih bi lahko prehodili kar četrtino poti okoli sveta. Če bi jih poravnali, bi nas pot pripeljala do Los Angelesa ali pa do Tokia. Tako so zapisali v Planinskih zvezi Slovenije - pod njenim okriljem za mrežo več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti skrbi 950 prostovoljnih markacistov, ki so za urejanje poti lani namenili več kot 35 tisoč ur prostovoljnega dela. A šele ko gre kaj narobe, se zavedamo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti. Alenka Frantar.
Smo sredi poletne planinske sezone, pri nas planinske poti vodijo na skoraj vsako vzpetino, po njih bi lahko prehodili kar četrtino poti okoli sveta. Če bi jih poravnali, bi nas pot pripeljala do Los Angelesa ali pa do Tokia. Tako so zapisali v Planinskih zvezi Slovenije - pod njenim okriljem za mrežo več kot 10 tisoč kilometrov planinskih poti skrbi 950 prostovoljnih markacistov, ki so za urejanje poti lani namenili več kot 35 tisoč ur prostovoljnega dela. A šele ko gre kaj narobe, se zavedamo pomena markacij, usmerjevalnih tabel in urejenih poti. Alenka Frantar.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Pregled športnih dogodkov v dnevnoinformativnih oddajah, kjer se boste seznanili z najnovejšimi rezultati in si ogledali prispevke z aktualnih športnih dogodkov.
Slovenija se vsaj na prvi pogled zdi lepa, zelena, urejena. Tudi turistom se oglašujemo kot butičen dopustniški cilj z neokrnjeno naravo. A vse več smeti je povsod, zlasti ob cestah in na počivališčih. Med snemanjem prispevka je naša ekipa naletela tudi na dečka Aleksa, ki je ob cesti pobiral odvržene pločevinke. S tem denarjem si je kupil že štirikolesnik, načrtoval pa je še nakup prikolice, da bo lahko pomagal na kmetiji. A so ga člani kluba štirikolesnikov, ki so jih ganila dečkova dejanja, prehiteli in mu pripravili veliko presenečenje. Alenka Frantar in Erika Pečnik Ladika.
Slovenija se vsaj na prvi pogled zdi lepa, zelena, urejena. Tudi turistom se oglašujemo kot butičen dopustniški cilj z neokrnjeno naravo. A vse več smeti je povsod, zlasti ob cestah in na počivališčih. Med snemanjem prispevka je naša ekipa naletela tudi na dečka Aleksa, ki je ob cesti pobiral odvržene pločevinke. S tem denarjem si je kupil že štirikolesnik, načrtoval pa je še nakup prikolice, da bo lahko pomagal na kmetiji. A so ga člani kluba štirikolesnikov, ki so jih ganila dečkova dejanja, prehiteli in mu pripravili veliko presenečenje. Alenka Frantar in Erika Pečnik Ladika.
V Sloveniji je že skoraj 150 tisoč tujih delavcev, kar pomeni 16 odstotkov vseh delavcev. Največ jih je še vedno iz držav nekdanje Jugoslavije, zadnja leta pa hitro narašča število delavcev iz Indije, Nepala, Bangladeša, Filipinov. Vendar država ob množičnemu uvozu delovne sile ni poskrbela za vključevanje teh ljudi v našo družbo. Kaj vse te zgodbe povedo o naši družbi, o nas? Poglejmo, kako o teh vprašanjih v pogovoru z Anko Pirš razmišljajo naši poletni sogovorniki.
V Sloveniji je že skoraj 150 tisoč tujih delavcev, kar pomeni 16 odstotkov vseh delavcev. Največ jih je še vedno iz držav nekdanje Jugoslavije, zadnja leta pa hitro narašča število delavcev iz Indije, Nepala, Bangladeša, Filipinov. Vendar država ob množičnemu uvozu delovne sile ni poskrbela za vključevanje teh ljudi v našo družbo. Kaj vse te zgodbe povedo o naši družbi, o nas? Poglejmo, kako o teh vprašanjih v pogovoru z Anko Pirš razmišljajo naši poletni sogovorniki.
Po več kot 15 letih poročanja o izkoriščanju delavcev z območja nekdanje Jugoslavije zdaj vse pogosteje poročamo o slabih bivalnih razmerah in delovnih pogojih, v katere so pahnjeni azijski delavci. Slovenski delodajalci in agencije za posredovanje dela te delavce vabijo k nam, a tu se njihove sanje o boljšem življenju hitro razblinijo. Zakaj pristojni državni organi ne morejo ali nočejo stopiti na prste slabim delodajalcem, ki kratijo temeljne delavske in človekove pravice? Nekaj utrinkov prispevkov iz letošnje sezone: Anja Nab Huš, Anka Pirš in Evgenija Carl.
Po več kot 15 letih poročanja o izkoriščanju delavcev z območja nekdanje Jugoslavije zdaj vse pogosteje poročamo o slabih bivalnih razmerah in delovnih pogojih, v katere so pahnjeni azijski delavci. Slovenski delodajalci in agencije za posredovanje dela te delavce vabijo k nam, a tu se njihove sanje o boljšem življenju hitro razblinijo. Zakaj pristojni državni organi ne morejo ali nočejo stopiti na prste slabim delodajalcem, ki kratijo temeljne delavske in človekove pravice? Nekaj utrinkov prispevkov iz letošnje sezone: Anja Nab Huš, Anka Pirš in Evgenija Carl.
Je osebna asistenca res postala težje dostopna kot pred leti? Na to vse bolj opozarjajo številni invalidi. V hudih stiskah in bolezni so prepuščeni sami sebi in svojcem, številne prošnje za osebno asistenco so zavrnjene, opozarjajo. Pa čeprav je Slovenija po ustavi socialna država. Na drugi strani pa so nekateri izvajalci osebne asistence vložili tožbo zoper državo. Pravijo namreč, da nezadostno financiranje ogroža to dejavnost in načenja neodvisno življenje uporabnikov. Kakšna bo prihodnost osebne asistence? Alenka Frantar.
Je osebna asistenca res postala težje dostopna kot pred leti? Na to vse bolj opozarjajo številni invalidi. V hudih stiskah in bolezni so prepuščeni sami sebi in svojcem, številne prošnje za osebno asistenco so zavrnjene, opozarjajo. Pa čeprav je Slovenija po ustavi socialna država. Na drugi strani pa so nekateri izvajalci osebne asistence vložili tožbo zoper državo. Pravijo namreč, da nezadostno financiranje ogroža to dejavnost in načenja neodvisno življenje uporabnikov. Kakšna bo prihodnost osebne asistence? Alenka Frantar.
Marijana Gavrilović iz Srbije je v iskanju boljšega življenja pred nekaj leti prišla v Slovenijo. A tu jo je pričakalo vse kaj drugega. Zaposlila se je namreč v čistilnem servisu in kot sobarica v znanih hotelih in čistilka v državnih ustanovah izkusila izkoriščanje, poniževanje, kratenje delavskih pravic. O vsem, kar je doživela in kar doživljajo številne čistilke, je odkrito spregovorila za Tednik. Jelena Aščić.
Marijana Gavrilović iz Srbije je v iskanju boljšega življenja pred nekaj leti prišla v Slovenijo. A tu jo je pričakalo vse kaj drugega. Zaposlila se je namreč v čistilnem servisu in kot sobarica v znanih hotelih in čistilka v državnih ustanovah izkusila izkoriščanje, poniževanje, kratenje delavskih pravic. O vsem, kar je doživela in kar doživljajo številne čistilke, je odkrito spregovorila za Tednik. Jelena Aščić.
Konec marca je naša rimska dopisnica Mojca Širok v Tedniku razkrila nove pretresljive podrobnosti o življenju in delu umetnika, duhovnika in nekdanjega jezuita Marka Rupnika, ki ga več redovnic obtožuje fizične, psihične in spolne zlorabe. Potem ko so v cerkvi tri desetletja obtožbe pometali pod preprogo, so se vendarle zganili. Vodja dikasterija za nauk vere je pred dnevi povedal, da so izbrali sodnike, ki bodo sestavljali posebno sodišče.
Konec marca je naša rimska dopisnica Mojca Širok v Tedniku razkrila nove pretresljive podrobnosti o življenju in delu umetnika, duhovnika in nekdanjega jezuita Marka Rupnika, ki ga več redovnic obtožuje fizične, psihične in spolne zlorabe. Potem ko so v cerkvi tri desetletja obtožbe pometali pod preprogo, so se vendarle zganili. Vodja dikasterija za nauk vere je pred dnevi povedal, da so izbrali sodnike, ki bodo sestavljali posebno sodišče.
Ko nekaj poimenuješ s pravim imenom, potem tudi prevzameš odgovornost za to dogajanje, pravi ena izmed sogovornic v naših poletnih razmislekih o aktualnih temah, ki smo jih letos obravnavali v Tedniku. Zakaj pretresljive, nečloveške razmere v uničeni Gazi ne vodijo v množičen protest mednarodne javnosti? Če imamo empatijo do zatiranih, napadenih, stradajočih ljudi, zakaj se nič ne spremeni? Poglejmo, kaj so Anki Pirš o vojni in miru, o empatiji povedali naši poletni komentatorji.
Ko nekaj poimenuješ s pravim imenom, potem tudi prevzameš odgovornost za to dogajanje, pravi ena izmed sogovornic v naših poletnih razmislekih o aktualnih temah, ki smo jih letos obravnavali v Tedniku. Zakaj pretresljive, nečloveške razmere v uničeni Gazi ne vodijo v množičen protest mednarodne javnosti? Če imamo empatijo do zatiranih, napadenih, stradajočih ljudi, zakaj se nič ne spremeni? Poglejmo, kaj so Anki Pirš o vojni in miru, o empatiji povedali naši poletni komentatorji.
Da smo po treh desetletjih spet priča genocidu, je v Evropskem parlamentu o izraelski operaciji v Gazi na glas povedala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Stradanje prebivalstva v Gazi je zločin, pa je v Varnostnem svetu Združenih narodov jasno povedal slovenski predstavnik Samuel Žbogar. A zdi se, kot da svetu ni mar. Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Zgodbe o trpljenju in smrti v Gazi je v pogovoru za našo televizijo opisal tudi britanski kirurg slovenskega rodu Tomo Potokar.
Da smo po treh desetletjih spet priča genocidu, je v Evropskem parlamentu o izraelski operaciji v Gazi na glas povedala slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Stradanje prebivalstva v Gazi je zločin, pa je v Varnostnem svetu Združenih narodov jasno povedal slovenski predstavnik Samuel Žbogar. A zdi se, kot da svetu ni mar. Klinični psiholog Aleksander Zadel pojasnjuje, da se ljudje po določenem času navadimo na grozljive podobe in da je čustvena otopelost obrambni mehanizem. Zgodbe o trpljenju in smrti v Gazi je v pogovoru za našo televizijo opisal tudi britanski kirurg slovenskega rodu Tomo Potokar.
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Pripadniki vojske bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Mladića so v nekaj dneh zverinsko pobili 8372 bošnjaških moških in dečkov. Žal se kljub pravno potrjeni definiciji genocida, kljub resoluciji Organizacije združenih narodov in kljub obsodbam na haaškem sodišču genocid še vedno zanika. Presenetljivo pa je tudi to, da - čeprav gre za zločin, ki se je zgodil v nekoč bratski republiki in precej blizu Slovenije - omembe Srebrenice v slovenskem učnem načrtu skorajda ni. Nikolina Ilić.
Mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Pripadniki vojske bosanskih Srbov pod vodstvom Ratka Mladića so v nekaj dneh zverinsko pobili 8372 bošnjaških moških in dečkov. Žal se kljub pravno potrjeni definiciji genocida, kljub resoluciji Organizacije združenih narodov in kljub obsodbam na haaškem sodišču genocid še vedno zanika. Presenetljivo pa je tudi to, da - čeprav gre za zločin, ki se je zgodil v nekoč bratski republiki in precej blizu Slovenije - omembe Srebrenice v slovenskem učnem načrtu skorajda ni. Nikolina Ilić.
V čakalnici urgentnega bloka Kliničnega centra Ljubljana je pred petimi leti kot prva v Evropi zaživela knjižnica, namenjena bolnikom in svojcem. Njena posebnost je, da lahko vsak sposojeno knjigo odnese domov in jo pozneje vrne - ali pa tudi ne. Idejna ustanoviteljica projekta je Barbara Miklošič, ki je takrat delala kot zdravstvena administratorka v sprejemni pisarni. Zamisel o polici s knjigami je dobila, ko je opazila, da ljudje med čakanjem večinoma brskajo po telefonih. Danes je v ljubljanskem Kliničnem centru že 5 knjižnic, s podarjenimi knjigami pa zalaga tudi druge bolnišnice. Nina Mrzlikar.
V čakalnici urgentnega bloka Kliničnega centra Ljubljana je pred petimi leti kot prva v Evropi zaživela knjižnica, namenjena bolnikom in svojcem. Njena posebnost je, da lahko vsak sposojeno knjigo odnese domov in jo pozneje vrne - ali pa tudi ne. Idejna ustanoviteljica projekta je Barbara Miklošič, ki je takrat delala kot zdravstvena administratorka v sprejemni pisarni. Zamisel o polici s knjigami je dobila, ko je opazila, da ljudje med čakanjem večinoma brskajo po telefonih. Danes je v ljubljanskem Kliničnem centru že 5 knjižnic, s podarjenimi knjigami pa zalaga tudi druge bolnišnice. Nina Mrzlikar.
V letošnjih poletnih oddajah do konca avgusta bomo o aktualnih tedniških temah razmišljali s prav posebej izbranimi sogovorniki. Začenjamo z mladimi, pred katerimi so številni izzivi digitalne družbe, ki je vse bolj prežeta tudi z umetno inteligenco. Kako resnično je še lahko življenje, ukrojeno z diktaturo družbenih omrežij in aplikacij, komu lahko mladi še zaupajo, kje lahko poiščejo pomoč, kako lahko premagujejo stiske? Kako dobro ali slabo pri tem svojo nalogo opravljajo odrasli? O teh vprašanjih so se z novinarko Anko Pirš pogovarjali Nataša Kramberger, Tomato Košir, Arne Hodalič, Katka Žbogar, Anja Zag Golob in Žiga Divjak. Pa jim prisluhnimo.
V letošnjih poletnih oddajah do konca avgusta bomo o aktualnih tedniških temah razmišljali s prav posebej izbranimi sogovorniki. Začenjamo z mladimi, pred katerimi so številni izzivi digitalne družbe, ki je vse bolj prežeta tudi z umetno inteligenco. Kako resnično je še lahko življenje, ukrojeno z diktaturo družbenih omrežij in aplikacij, komu lahko mladi še zaupajo, kje lahko poiščejo pomoč, kako lahko premagujejo stiske? Kako dobro ali slabo pri tem svojo nalogo opravljajo odrasli? O teh vprašanjih so se z novinarko Anko Pirš pogovarjali Nataša Kramberger, Tomato Košir, Arne Hodalič, Katka Žbogar, Anja Zag Golob in Žiga Divjak. Pa jim prisluhnimo.
Po našem poročanju o nadlegovanju mladih po spletu so se politične stranke zavezale k zaostritvi zakonodaje. Javnost je močno razburilo sojenje štirim najstnikom, ki so nekdanjega dornavskega župana z lažnim profilom 14-letnega fanta zvabili na zmenek in potem obračunali z njim. Po naši zakonodaji je problematično ravnanje najstnikov, ne pa 40-letnika. Sodišče je odločilo, naj okoliščine razišče CSD, šele potem bodo odločili, če in kakšna kazen naj bi bila primerna za vedenje najstnikov. Ta primer je pokazal, kako pomanjkljiv in neprilagojen času je kazenski zakonik. Spletno nadlegovanje je namreč že del najstniškega vsakdana.
Po našem poročanju o nadlegovanju mladih po spletu so se politične stranke zavezale k zaostritvi zakonodaje. Javnost je močno razburilo sojenje štirim najstnikom, ki so nekdanjega dornavskega župana z lažnim profilom 14-letnega fanta zvabili na zmenek in potem obračunali z njim. Po naši zakonodaji je problematično ravnanje najstnikov, ne pa 40-letnika. Sodišče je odločilo, naj okoliščine razišče CSD, šele potem bodo odločili, če in kakšna kazen naj bi bila primerna za vedenje najstnikov. Ta primer je pokazal, kako pomanjkljiv in neprilagojen času je kazenski zakonik. Spletno nadlegovanje je namreč že del najstniškega vsakdana.
Bomo imeli še en referendum - tokrat o pokojninski reformi? Napoveduje ga Delavska koalicija, ki opozarja, da je predlagana pokojninska reforma protidelavska. Njeni izračuni celo kažejo, da bo kupna moč upokojencev z leti padala. Še več, po treh desetletjih naj bi bilo upokojencev, ki bodo prejemali pokojnino, nižjo od minimalne plače, že 80 odstotkov. Sindikati, podpisniki reforme in vlada govorijo nasprotno, trdijo, da bo z reformo zagotovljena stabilnost pokojninske blagajne. Kdo ima prav? Jasna Krljić Vreg.
Bomo imeli še en referendum - tokrat o pokojninski reformi? Napoveduje ga Delavska koalicija, ki opozarja, da je predlagana pokojninska reforma protidelavska. Njeni izračuni celo kažejo, da bo kupna moč upokojencev z leti padala. Še več, po treh desetletjih naj bi bilo upokojencev, ki bodo prejemali pokojnino, nižjo od minimalne plače, že 80 odstotkov. Sindikati, podpisniki reforme in vlada govorijo nasprotno, trdijo, da bo z reformo zagotovljena stabilnost pokojninske blagajne. Kdo ima prav? Jasna Krljić Vreg.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi ponudijo sveže večerne novice in analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
V našem popotovanju po skrajnih točkah Slovenije vam tokrat odkrivamo še zadnji kraj. Najbolj severna vas v Sloveniji je na Goričkem. Budinci v občini Šalovci imajo natanko 102 prebivalca, večina jih je starejših. Vas leži tik ob meji z Madžarsko. Nekoč je bila meja neprehodna, danes pa so povezani s slovenskimi vasmi za njo. Naselje sta obiskala novinarka Alenka Frantar in snemalec Jernej Vöröš.
V našem popotovanju po skrajnih točkah Slovenije vam tokrat odkrivamo še zadnji kraj. Najbolj severna vas v Sloveniji je na Goričkem. Budinci v občini Šalovci imajo natanko 102 prebivalca, večina jih je starejših. Vas leži tik ob meji z Madžarsko. Nekoč je bila meja neprehodna, danes pa so povezani s slovenskimi vasmi za njo. Naselje sta obiskala novinarka Alenka Frantar in snemalec Jernej Vöröš.
Letošnji maj je bil posvečen 80. obletnici konca druge svetovne vojne; slavila je tudi Ljubljana – mesto heroj. Njeni prebivalci so med letoma 1941 in 45 pretrpeli okrutno nasilje najprej italijanskih in potem nemških okupatorjev, ki so tesno sodelovali z domačimi kolaboranti. A hujše ko je bilo nasilje, bolj drzni so bili aktivisti Osvobodilne fronte. Med njimi je bil tudi oče igralca Gojmirja Lešnjaka. Jelena Aščić.
Letošnji maj je bil posvečen 80. obletnici konca druge svetovne vojne; slavila je tudi Ljubljana – mesto heroj. Njeni prebivalci so med letoma 1941 in 45 pretrpeli okrutno nasilje najprej italijanskih in potem nemških okupatorjev, ki so tesno sodelovali z domačimi kolaboranti. A hujše ko je bilo nasilje, bolj drzni so bili aktivisti Osvobodilne fronte. Med njimi je bil tudi oče igralca Gojmirja Lešnjaka. Jelena Aščić.
Zakaj politika že leta dopušča, da si nekateri najbolj revni dijaki ali dijaki, ki doma živijo v neznosnih razmerah, ne morejo privoščiti dijaškega doma? Nekateri se s tem odrečejo želeni šoli ali pa sploh ne uspejo zaključiti srednje šole. Oskrbnina je, kot je novinarka Aleksandra Dežman v Tedniku opozorila februarja, za vse enaka: 264 evrov mesečno. Ali se poslanci in ministrstva zavedajo problema in ali nameravajo spremeniti zakonodajo? Februarja ste gledalke in gledalci Tednika za plačilo dijaškega doma najrevnejšim zbrali kar 18 tisoč evrov. Tudi tokrat lahko z SMS-om BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919 do 30. junija prispevate 5 ali 10 evrov v dijaški sklad Zveze Anita Ogulin in ZPM. Pomoč lahko tudi nakažete na račun SI56 0201 2002 0297 991, sklic SI00 544, namen: Botrstvo Dijaški sklad.
Zakaj politika že leta dopušča, da si nekateri najbolj revni dijaki ali dijaki, ki doma živijo v neznosnih razmerah, ne morejo privoščiti dijaškega doma? Nekateri se s tem odrečejo želeni šoli ali pa sploh ne uspejo zaključiti srednje šole. Oskrbnina je, kot je novinarka Aleksandra Dežman v Tedniku opozorila februarja, za vse enaka: 264 evrov mesečno. Ali se poslanci in ministrstva zavedajo problema in ali nameravajo spremeniti zakonodajo? Februarja ste gledalke in gledalci Tednika za plačilo dijaškega doma najrevnejšim zbrali kar 18 tisoč evrov. Tudi tokrat lahko z SMS-om BOTER5 ali BOTER 10 na številko 1919 do 30. junija prispevate 5 ali 10 evrov v dijaški sklad Zveze Anita Ogulin in ZPM. Pomoč lahko tudi nakažete na račun SI56 0201 2002 0297 991, sklic SI00 544, namen: Botrstvo Dijaški sklad.
V petek smo zaznamovali mednarodni dan beguncev. Samo iz Gaze se je moralo izseliti 1,9 milijona Palestincev, poroča Amnesty International. Zaradi vojn, podnebnih sprememb in slabih ekonomskih razmer si mora življenje na novo ustvariti na milijone ljudi. Nekateri odidejo kot begunci, drugi si lahko uredijo najprej delovna dovoljenja in nato vstopijo v Evropsko unijo, ki pa izvaja vedno bolj restriktivno azilno politiko. Na eni strani poudarja pomanjkanje delovne sile, hkrati pa se vrstijo številne sporne prakse pri zaposlovanju tujcev. So begunci, priseljenci, migranti strošek, orodje za kovanje dobička ali enakovredni člani naše družbe? Anka Pirš.
V petek smo zaznamovali mednarodni dan beguncev. Samo iz Gaze se je moralo izseliti 1,9 milijona Palestincev, poroča Amnesty International. Zaradi vojn, podnebnih sprememb in slabih ekonomskih razmer si mora življenje na novo ustvariti na milijone ljudi. Nekateri odidejo kot begunci, drugi si lahko uredijo najprej delovna dovoljenja in nato vstopijo v Evropsko unijo, ki pa izvaja vedno bolj restriktivno azilno politiko. Na eni strani poudarja pomanjkanje delovne sile, hkrati pa se vrstijo številne sporne prakse pri zaposlovanju tujcev. So begunci, priseljenci, migranti strošek, orodje za kovanje dobička ali enakovredni člani naše družbe? Anka Pirš.
Bralna pismenost slovenskih petnajstletnikov je padla pod povprečje držav članic OECD-ja. Na zadnjih nacionalnih preizkusih znanja so devetošolci pri slovenščini v povprečju dosegli 63 odstotkov točk, pri matematiki pa komaj 53 odstotkov. Imajo pri tem kakšno vlogo tudi delovni zvezki? Pa ne zaradi cene ali nepregledne izbire. Vse glasnejša so namreč opozorila, da je delovnih zvezkov ponekod preveč in da otroci zaradi tega vse manj pišejo v navadne zvezke. Zaradi tega vse težje oblikujejo samostojne stavke in daljša besedila, kar prispeva k slabši pismenosti. Erika Pečnik Ladika.
Bralna pismenost slovenskih petnajstletnikov je padla pod povprečje držav članic OECD-ja. Na zadnjih nacionalnih preizkusih znanja so devetošolci pri slovenščini v povprečju dosegli 63 odstotkov točk, pri matematiki pa komaj 53 odstotkov. Imajo pri tem kakšno vlogo tudi delovni zvezki? Pa ne zaradi cene ali nepregledne izbire. Vse glasnejša so namreč opozorila, da je delovnih zvezkov ponekod preveč in da otroci zaradi tega vse manj pišejo v navadne zvezke. Zaradi tega vse težje oblikujejo samostojne stavke in daljša besedila, kar prispeva k slabši pismenosti. Erika Pečnik Ladika.
Kakšna usoda čaka Mercator? Okoli tega nekoč največjega slovenskega trgovca so se v kar 76-ih letih delovanja spletale številne uspešne zgodbe, v zadnjih letih pa slabe odločitve. Ko so Mercator leta 2014 prodali prezadolženemu hrvaškemu Agrokorju, so številni opozarjali, da ta poteza ni v korist Slovenije. Pred časom se je sedanji lastnik Fortenova Group iz Zagreba odločil za zaprtje vseh prodajaln Mercator Tehnika, zdaj kupce predvsem v manjših krajih razburja zaprtje 40-ih živilskih trgovin. Je to še zadnji žebelj v krsto najboljšega soseda? Feljtonski zapis Jasne Krljić Vreg.
Kakšna usoda čaka Mercator? Okoli tega nekoč največjega slovenskega trgovca so se v kar 76-ih letih delovanja spletale številne uspešne zgodbe, v zadnjih letih pa slabe odločitve. Ko so Mercator leta 2014 prodali prezadolženemu hrvaškemu Agrokorju, so številni opozarjali, da ta poteza ni v korist Slovenije. Pred časom se je sedanji lastnik Fortenova Group iz Zagreba odločil za zaprtje vseh prodajaln Mercator Tehnika, zdaj kupce predvsem v manjših krajih razburja zaprtje 40-ih živilskih trgovin. Je to še zadnji žebelj v krsto najboljšega soseda? Feljtonski zapis Jasne Krljić Vreg.