Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tednik smo začeli s spomenikom, ki so ga Belokranjci posvetili tragično umrlim migrantom. Zaključujemo pa ga s skoraj 40 let starim posnetkom, ki priča, da so se že takrat iz najrevnejših držav mnogi podali na pot v boljše življenje. Decembra 1986 so na ladji Splošne plovbe našli 24 slepih potnikov iz Gane. Čeprav tudi takrat marsikdo v Evropi priseljencem ni bili naklonjen, je pri posadki ladje prevladala človečnost. Kapitan in mornarji so slepe potnike oskrbeli in pripeljali do Kopra. Kaj se je pozneje zgodilo z njimi, ne vemo.
Tednik smo začeli s spomenikom, ki so ga Belokranjci posvetili tragično umrlim migrantom. Zaključujemo pa ga s skoraj 40 let starim posnetkom, ki priča, da so se že takrat iz najrevnejših držav mnogi podali na pot v boljše življenje. Decembra 1986 so na ladji Splošne plovbe našli 24 slepih potnikov iz Gane. Čeprav tudi takrat marsikdo v Evropi priseljencem ni bili naklonjen, je pri posadki ladje prevladala človečnost. Kapitan in mornarji so slepe potnike oskrbeli in pripeljali do Kopra. Kaj se je pozneje zgodilo z njimi, ne vemo.
V naslednjem prispevku pa o upanju na boljše življenje mladih na Zahodnem Balkanu - šest držav na tem območju si še vedno prizadeva za članstvo v Evropski uniji. Medtem ko se proces širitve pogosto zapleta, pa imajo pri povezovanju mladih ključno vlogo evropski programi, kot je Erasmus+, ki spodbujajo izobraževanje, mobilnost in mednarodno sodelovanje. Za številne mlade so tovrstni programi prva priložnost, da stopijo v širši evropski prostor. Kako vidijo svojo prihodnost? Nikolina Ilić.
V naslednjem prispevku pa o upanju na boljše življenje mladih na Zahodnem Balkanu - šest držav na tem območju si še vedno prizadeva za članstvo v Evropski uniji. Medtem ko se proces širitve pogosto zapleta, pa imajo pri povezovanju mladih ključno vlogo evropski programi, kot je Erasmus+, ki spodbujajo izobraževanje, mobilnost in mednarodno sodelovanje. Za številne mlade so tovrstni programi prva priložnost, da stopijo v širši evropski prostor. Kako vidijo svojo prihodnost? Nikolina Ilić.
Kako pomagati medvedom, ki živijo v neprimernih razmerah v ujetništvu, v naravo pa jih ni mogoče vrniti? Mednarodna organizacija Štiri tačke ima zavetišča za medvede po vsem svetu, v avstrijskem sta že dva medveda iz Slovenije, ki so ju lani rešili iz ujetništva. Od leta 2022 si prizadevajo, da bi se k njim preselil še medved, ki že več kot 20 let živi v majhni ogradi zasebnega parka za živali v Horjulu, a ga lastnik ne želi izročiti. Avstrijsko društvo opozarja, da medved nima primernih pogojev za življenje, lastnik parka zatrjuje, da jih ima. Nina Mrzlikar.
Kako pomagati medvedom, ki živijo v neprimernih razmerah v ujetništvu, v naravo pa jih ni mogoče vrniti? Mednarodna organizacija Štiri tačke ima zavetišča za medvede po vsem svetu, v avstrijskem sta že dva medveda iz Slovenije, ki so ju lani rešili iz ujetništva. Od leta 2022 si prizadevajo, da bi se k njim preselil še medved, ki že več kot 20 let živi v majhni ogradi zasebnega parka za živali v Horjulu, a ga lastnik ne želi izročiti. Avstrijsko društvo opozarja, da medved nima primernih pogojev za življenje, lastnik parka zatrjuje, da jih ima. Nina Mrzlikar.
Shizofrenija je najpogostejša psihotična duševna motnja, ima jo približno odstotek ljudi, torej vsak stoti prebivalec Slovenije. Okolica bolnike zaznamuje s predsodki, stigmo in strahom. O življenju s to boleznijo in o tem, zakaj je tako kot številni drugi hudo bolni ujetnica sistema, je za Tednik spregovorila 39-letna Ljubljančanka Maja Klemenčič. Z minimalnim dohodkom, ki ga takim bolnikom namenja država, ni mogoče preživeti, opozarja. Zato je že leta odvisna od pomoči ljudi, ki so ji pripravljeni pomagati. Z njo se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
Shizofrenija je najpogostejša psihotična duševna motnja, ima jo približno odstotek ljudi, torej vsak stoti prebivalec Slovenije. Okolica bolnike zaznamuje s predsodki, stigmo in strahom. O življenju s to boleznijo in o tem, zakaj je tako kot številni drugi hudo bolni ujetnica sistema, je za Tednik spregovorila 39-letna Ljubljančanka Maja Klemenčič. Z minimalnim dohodkom, ki ga takim bolnikom namenja država, ni mogoče preživeti, opozarja. Zato je že leta odvisna od pomoči ljudi, ki so ji pripravljeni pomagati. Z njo se je pogovarjala Aleksandra Dežman.
9-letni Jaka Škof iz Ribnice trpi za mišično distrofijo. Mišice mu odmirajo, težko hodi, ogroženi so tudi njegovi notranji organi. A obstaja upanje. Če ga junija odpeljejo na zdravljenje na Florido, se bo propadanje mišic ustavilo oziroma upočasnilo. Že skoraj leto dni se njegova družina trudi, da bi zbrali dva milijona in pol evrov, manjka jim še 900 tisoč evrov, časa pa imajo le še dva meseca, zato tudi gledalke in gledalce Tednika prosijo za pomoč. Če želite Jaku omogočiti zdravljenje, pošljite SMS JAKA5 ali JAKA10 na številko 1919 in prispevali boste 5 ali 10 evrov. Jakovo družino je obiskala novinarka Erika Pečnik Ladika.
9-letni Jaka Škof iz Ribnice trpi za mišično distrofijo. Mišice mu odmirajo, težko hodi, ogroženi so tudi njegovi notranji organi. A obstaja upanje. Če ga junija odpeljejo na zdravljenje na Florido, se bo propadanje mišic ustavilo oziroma upočasnilo. Že skoraj leto dni se njegova družina trudi, da bi zbrali dva milijona in pol evrov, manjka jim še 900 tisoč evrov, časa pa imajo le še dva meseca, zato tudi gledalke in gledalce Tednika prosijo za pomoč. Če želite Jaku omogočiti zdravljenje, pošljite SMS JAKA5 ali JAKA10 na številko 1919 in prispevali boste 5 ali 10 evrov. Jakovo družino je obiskala novinarka Erika Pečnik Ladika.
Vsaka nova vojna prinaša nove tragedije. V prvih dveh tednih izraelsko-ameriškega napada na Iran je svoje domove moralo zapustiti tri milijone in pol ljudi. Številni med njimi si želijo v Evropo, ki pa vedno bolj zaostruje migrantsko politiko. Kaj to pomeni za ljudi, ki se na migrantskih poteh srečujejo z nevarnostmi in tudi umirajo daleč od doma? V Črnomlju je lokalna skupnost na pobudo Nade Šimunić in skupine Prehod na pokopališču postavila obeležje vsem migrantom, ki so umrli pri prečkanju Kolpe. Do zdaj jih je življenje v tej mejni reki izgubilo več kot 50. Anka Pirš.
Vsaka nova vojna prinaša nove tragedije. V prvih dveh tednih izraelsko-ameriškega napada na Iran je svoje domove moralo zapustiti tri milijone in pol ljudi. Številni med njimi si želijo v Evropo, ki pa vedno bolj zaostruje migrantsko politiko. Kaj to pomeni za ljudi, ki se na migrantskih poteh srečujejo z nevarnostmi in tudi umirajo daleč od doma? V Črnomlju je lokalna skupnost na pobudo Nade Šimunić in skupine Prehod na pokopališču postavila obeležje vsem migrantom, ki so umrli pri prečkanju Kolpe. Do zdaj jih je življenje v tej mejni reki izgubilo več kot 50. Anka Pirš.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
Informativna oddaja in pregled aktualnih novic.
V Sloveniji bi potrebovali vsaj tisoč novih potencialnih darovalcev krvotvornih matičnih celic. Presaditev je za številne bolnike z najhujšimi oblikami krvnih rakov namreč edina možnost preživetja, uspeh zdravljenja pa je odvisen od velikosti in raznovrstnosti registra darovalcev. Ustreznega darovalca išče tudi Marko Česnik iz Radeč, ki je sredi januarja zbolel za levkemijo. V svetovnem registru zanj ni ustreznega darovalca, zato so ga začeli iskati tudi v domačem okolju. Odziv v Radečah je bil množičen, a žal neuspešen. Morda pa bodo prav novi darovalci rešili življenje drugemu bolniku s podobno diagnozo. Nina Mrzlikar.
V Sloveniji bi potrebovali vsaj tisoč novih potencialnih darovalcev krvotvornih matičnih celic. Presaditev je za številne bolnike z najhujšimi oblikami krvnih rakov namreč edina možnost preživetja, uspeh zdravljenja pa je odvisen od velikosti in raznovrstnosti registra darovalcev. Ustreznega darovalca išče tudi Marko Česnik iz Radeč, ki je sredi januarja zbolel za levkemijo. V svetovnem registru zanj ni ustreznega darovalca, zato so ga začeli iskati tudi v domačem okolju. Odziv v Radečah je bil množičen, a žal neuspešen. Morda pa bodo prav novi darovalci rešili življenje drugemu bolniku s podobno diagnozo. Nina Mrzlikar.
Številni, ki živijo na podeželju, imajo vse bolj omejen dostop do osnovnih storitev. Ne le do osnovnih zdravstvenih storitev, na udaru so lekarne, zapirajo se bančne poslovalnice, umikajo se bankomati, Pošta Slovenije pa je številne poslovalnice oddala pogodbenikom in pred kratkim skrajšala delovni čas v 142 poslovalnicah. Ljudje so tako vse bolj odrezani od osnovnih storitev, kar otežuje življenje predvsem starejšim. Alenka Frantar.
Številni, ki živijo na podeželju, imajo vse bolj omejen dostop do osnovnih storitev. Ne le do osnovnih zdravstvenih storitev, na udaru so lekarne, zapirajo se bančne poslovalnice, umikajo se bankomati, Pošta Slovenije pa je številne poslovalnice oddala pogodbenikom in pred kratkim skrajšala delovni čas v 142 poslovalnicah. Ljudje so tako vse bolj odrezani od osnovnih storitev, kar otežuje življenje predvsem starejšim. Alenka Frantar.
V Državnem zboru pa ne delujejo samo poslanci. V njem je zaposlenih tudi okoli 370 strokovnih sodelavcev in uslužbencev, ki so ključni za delovanje hrama demokracije. Brez njihove podpore poslanci ne bi mogli opravljati svojega dela. Aleksandra Dežman je obiskala zakulisje Državnega zbora, kamor zunanji obiskovalci, novinarji in snemalci stopijo le redko ali skorajda nikoli.
V Državnem zboru pa ne delujejo samo poslanci. V njem je zaposlenih tudi okoli 370 strokovnih sodelavcev in uslužbencev, ki so ključni za delovanje hrama demokracije. Brez njihove podpore poslanci ne bi mogli opravljati svojega dela. Aleksandra Dežman je obiskala zakulisje Državnega zbora, kamor zunanji obiskovalci, novinarji in snemalci stopijo le redko ali skorajda nikoli.
Komu bo predsednica države podelila mandat za vodenje države v prihodnjih štirih letih, je glavno vprašanje po včerajšnjih volitvah. Te so bile v marsičem prelomne, tako kot tudi predvolilna kampanja, ki si jo bomo zapomnili po žalitvah, obračunavanjih, obešenih truplih živali, prisluškovali aferi, pomanjkanju dialoga in povezovanja. Kot se pogosto reče, so volivci izrazili svojo voljo. A kaj si ljudje v resnici želijo? Bo njihova izbira na volilnem listu izpolnila pričakovanja na področjih sociale, zdravstva, šolstva, gospodarstva? Se je o teh temah sploh dovolj govorilo v kampanji? Nekaj mnenj različnih poznavalcev je zbrala Anka Pirš.
Komu bo predsednica države podelila mandat za vodenje države v prihodnjih štirih letih, je glavno vprašanje po včerajšnjih volitvah. Te so bile v marsičem prelomne, tako kot tudi predvolilna kampanja, ki si jo bomo zapomnili po žalitvah, obračunavanjih, obešenih truplih živali, prisluškovali aferi, pomanjkanju dialoga in povezovanja. Kot se pogosto reče, so volivci izrazili svojo voljo. A kaj si ljudje v resnici želijo? Bo njihova izbira na volilnem listu izpolnila pričakovanja na področjih sociale, zdravstva, šolstva, gospodarstva? Se je o teh temah sploh dovolj govorilo v kampanji? Nekaj mnenj različnih poznavalcev je zbrala Anka Pirš.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Prvi dnevnik ob 13.00 z najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta, vsak dan v tednu.
Ekipa Infodroma se je odpravila na Živilsko in naravovarstveno šolo BIC Ljubljana, kjer se v sklopu kampanje Bodi vedno vroča roba predstavlja poklic prihodnosti – naravovarstveni tehnik.
Ekipa Infodroma se je odpravila na Živilsko in naravovarstveno šolo BIC Ljubljana, kjer se v sklopu kampanje Bodi vedno vroča roba predstavlja poklic prihodnosti – naravovarstveni tehnik.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Osrednja informativna oddaja TV Slovenija. Z ogledom Dnevnika si zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
V naslednjih minutah pa še o enem izjemnem uspehu slovenske medicine, ki je odmeval po vsem svetu. Operacijo, ki je osupnila vse, so izvedli v Kliničnem centru Ljubljana daljnega leta 1985. Mednarodno priznani kirurg Marko Godina je moškemu, ki mu je stroj odrezal roko v zapestju, to rešil tako, da je odtrgani del prišil na podpazduho. Marko Godina je s svojo ekipo v svetu postal znan prav zaradi številnih zapletenih, a uspešnih operacij odtrganih okončin. Žal je v začetku februarja leta 1986 skupaj z ženo umrl v prometni nesreči, star le 43 let. Poglejmo odlomek iz prispevka, ki je bil pred 41 leti objavljen v Tedniku.
V naslednjih minutah pa še o enem izjemnem uspehu slovenske medicine, ki je odmeval po vsem svetu. Operacijo, ki je osupnila vse, so izvedli v Kliničnem centru Ljubljana daljnega leta 1985. Mednarodno priznani kirurg Marko Godina je moškemu, ki mu je stroj odrezal roko v zapestju, to rešil tako, da je odtrgani del prišil na podpazduho. Marko Godina je s svojo ekipo v svetu postal znan prav zaradi številnih zapletenih, a uspešnih operacij odtrganih okončin. Žal je v začetku februarja leta 1986 skupaj z ženo umrl v prometni nesreči, star le 43 let. Poglejmo odlomek iz prispevka, ki je bil pred 41 leti objavljen v Tedniku.
V naslednjem prispevku pa zgodba mladih staršev, ki sta komaj našla pediatra za svojo novorojeno deklico. Takih otrok brez pediatra je že več kot 20 tisoč. V še posebej veliki stiski so starši novorojenčkov, saj morajo že mesec dni po rojstvu opraviti prvi sistematski pregled. Tam zdravniki ugotovijo, ali sta rast in razvoj otroka ustrezna. Nedostopnost pediatrov lahko predstavlja kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva, opozarja zagovornik načela enakosti. Rešitev je po njegovem mnenju več, tudi ta, da vsaka ambulanta sprejme več otrok. Pediatri temu odločno nasprotujejo. Domen Anderle.
V naslednjem prispevku pa zgodba mladih staršev, ki sta komaj našla pediatra za svojo novorojeno deklico. Takih otrok brez pediatra je že več kot 20 tisoč. V še posebej veliki stiski so starši novorojenčkov, saj morajo že mesec dni po rojstvu opraviti prvi sistematski pregled. Tam zdravniki ugotovijo, ali sta rast in razvoj otroka ustrezna. Nedostopnost pediatrov lahko predstavlja kršitev ustavne pravice do zdravstvenega varstva, opozarja zagovornik načela enakosti. Rešitev je po njegovem mnenju več, tudi ta, da vsaka ambulanta sprejme več otrok. Pediatri temu odločno nasprotujejo. Domen Anderle.
V eni izmed avstrijskih negovalnih ustanov, sedem ur vožnje od Ljubljane, pa že mesece leži slovenski državljan Sebastijan Pejovnik, ki ima zaradi posledic hudega srčnega infarkta, ki ga je doživel med delom v tujini, prav tako dihalno kanilo. Njegova partnerka se že od lanskega poletja bori, da bi ga iz Avstrije prepeljali v Slovenijo. Zaradi posledic infarkta Sebastijan tudi ne razume več nemško. Toda - tako kot v primeru bolnika iz prejšnjega prispevka - v Sloveniji ni ustanove, ki bi ga lahko sprejela. Zato ostaja ujet v tujini. Aleksandra Dežman.
V eni izmed avstrijskih negovalnih ustanov, sedem ur vožnje od Ljubljane, pa že mesece leži slovenski državljan Sebastijan Pejovnik, ki ima zaradi posledic hudega srčnega infarkta, ki ga je doživel med delom v tujini, prav tako dihalno kanilo. Njegova partnerka se že od lanskega poletja bori, da bi ga iz Avstrije prepeljali v Slovenijo. Zaradi posledic infarkta Sebastijan tudi ne razume več nemško. Toda - tako kot v primeru bolnika iz prejšnjega prispevka - v Sloveniji ni ustanove, ki bi ga lahko sprejela. Zato ostaja ujet v tujini. Aleksandra Dežman.
V Kliničnem centru Ljubljana že več kot leto dni leži moški, ki bolnišničnega zdravljenja ne potrebuje več, vendar ga ne morejo odpustiti. Razlog ni zdravstveni, ampak sistemski. 57-letnemu Srečku Trujanoviću, ki je tetraplegik, so lani zaradi dihalne stiske izvedli traheotomijo in vstavili trajno dihalno kanilo. Potrebuje 24-urno oskrbo, zato ga niso želeli sprejeti nazaj v dom za starejše, saj ne morejo zagotoviti stalne prisotnosti višje medicinske sestre, kar je po kadrovskih normativih nujno za oskrbo takih bolnikov. Svojci so obupani, saj ga ne želi sprejeti nobena od ustanov v državi, sami pa zanj ne morejo skrbeti. Kdo je odgovoren? Nina Mrzlikar.
V Kliničnem centru Ljubljana že več kot leto dni leži moški, ki bolnišničnega zdravljenja ne potrebuje več, vendar ga ne morejo odpustiti. Razlog ni zdravstveni, ampak sistemski. 57-letnemu Srečku Trujanoviću, ki je tetraplegik, so lani zaradi dihalne stiske izvedli traheotomijo in vstavili trajno dihalno kanilo. Potrebuje 24-urno oskrbo, zato ga niso želeli sprejeti nazaj v dom za starejše, saj ne morejo zagotoviti stalne prisotnosti višje medicinske sestre, kar je po kadrovskih normativih nujno za oskrbo takih bolnikov. Svojci so obupani, saj ga ne želi sprejeti nobena od ustanov v državi, sami pa zanj ne morejo skrbeti. Kdo je odgovoren? Nina Mrzlikar.
Dva milijona Evropejk nima dostopa do splava, je pokazala kampanja Moj glas, moja odločitev. V sredo naj bi Evropska komisija odločala o tem, ali bodo imele vse Evropejke zakonsko zagotovljena finančna sredstva za varen in dostopen splav v Evropi. Kaj pomeni restriktivna zakonodaja na področju umetne prekinitve nosečnosti na Poljskem in kakšne posledice ima vpliv verskih prepričanj in ugovora vesti zdravnikov za ženske na Hrvaškem, je poizvedovala Anka Pirš.
Dva milijona Evropejk nima dostopa do splava, je pokazala kampanja Moj glas, moja odločitev. V sredo naj bi Evropska komisija odločala o tem, ali bodo imele vse Evropejke zakonsko zagotovljena finančna sredstva za varen in dostopen splav v Evropi. Kaj pomeni restriktivna zakonodaja na področju umetne prekinitve nosečnosti na Poljskem in kakšne posledice ima vpliv verskih prepričanj in ugovora vesti zdravnikov za ženske na Hrvaškem, je poizvedovala Anka Pirš.
Vse gostejši letalski promet pomeni vse večje zahteve ne le za posadke letal, temveč tudi za kontrolorje zračnega prometa. Njihova glavna naloga je, da 24 ur na dan, vse dni v letu skrbijo za to, da letala varno vzletajo, pristajajo in preletavajo slovenski zračni prostor, ki je del enotnega evropskega neba. Za štiri slovenska letališča: ljubljansko, mariborsko, portoroško in v Cerkljah ob Krki, je na voljo okoli sto kontrolorjev. Zaradi upokojevanja bodo že kmalu potrebovali nove kandidate. Kako dolga in zahtevna so usposabljanja, kakšna znanja so v tem poklicu nujna in kako sploh poteka delo kontrolorjev? Kaja Kokot Žanič.
Vse gostejši letalski promet pomeni vse večje zahteve ne le za posadke letal, temveč tudi za kontrolorje zračnega prometa. Njihova glavna naloga je, da 24 ur na dan, vse dni v letu skrbijo za to, da letala varno vzletajo, pristajajo in preletavajo slovenski zračni prostor, ki je del enotnega evropskega neba. Za štiri slovenska letališča: ljubljansko, mariborsko, portoroško in v Cerkljah ob Krki, je na voljo okoli sto kontrolorjev. Zaradi upokojevanja bodo že kmalu potrebovali nove kandidate. Kako dolga in zahtevna so usposabljanja, kakšna znanja so v tem poklicu nujna in kako sploh poteka delo kontrolorjev? Kaja Kokot Žanič.
Slovenija je lovski raj. Tako tuje lovske agencije oglašujejo lov na divje živali v Sloveniji, tudi lov na alpskega kozoroga. V Sloveniji je število kozorogov med najnižjimi v alpskih državah, le okoli 250 do 300 jih je, medtem ko jih na območju Alp živi kar 55 tisoč. Kljub majhni populaciji je pri nas streljanje na kozoroge dovoljeno, lovijo jih lahko tudi tujci, ki plačajo od 10 do 30 tisoč evrov za trofejo. Komercialni lov oglašujejo celo lovišča s posebnim namenom, ki spadajo pod Zavod za gozdove. Jelena Aščić.
Slovenija je lovski raj. Tako tuje lovske agencije oglašujejo lov na divje živali v Sloveniji, tudi lov na alpskega kozoroga. V Sloveniji je število kozorogov med najnižjimi v alpskih državah, le okoli 250 do 300 jih je, medtem ko jih na območju Alp živi kar 55 tisoč. Kljub majhni populaciji je pri nas streljanje na kozoroge dovoljeno, lovijo jih lahko tudi tujci, ki plačajo od 10 do 30 tisoč evrov za trofejo. Komercialni lov oglašujejo celo lovišča s posebnim namenom, ki spadajo pod Zavod za gozdove. Jelena Aščić.
Pred kratkim je slovensko javnost pretresel še en primer nedopustnega izživljanja zaposlenih nad oskrbovanci domov za starejše. Policija zdaj preiskuje eno izmed zaposlenih Centra starejših Deos v Kopru, ki je med intimnim odnosom fotografirala oskrbovanko in oskrbovanca, potem pa slike delila s sodelavci. Vodstvo doma še naprej vztraja, da je za dogodek izvedelo šele po treh mesecih, hčerki žrtev pravita, da temu ne verjameta. Z njima se je pogovarjala Evgenija Carl.
Pred kratkim je slovensko javnost pretresel še en primer nedopustnega izživljanja zaposlenih nad oskrbovanci domov za starejše. Policija zdaj preiskuje eno izmed zaposlenih Centra starejših Deos v Kopru, ki je med intimnim odnosom fotografirala oskrbovanko in oskrbovanca, potem pa slike delila s sodelavci. Vodstvo doma še naprej vztraja, da je za dogodek izvedelo šele po treh mesecih, hčerki žrtev pravita, da temu ne verjameta. Z njima se je pogovarjala Evgenija Carl.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak delovni dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Bi bili v ljubezenskem ali prijateljskem odnosu z osebo, ki v resnici ne obstaja in je plod umetne inteligence? Sliši se kot znanstvena fantastika, a vse več mladih družabne stike že nadomešča z digitalnimi razmerji. Študija, ki so jo lani izvedli v Združenih državah Amerike, je pokazala, da je kar 28 odstotkov Američanov že imelo romantično zvezo s klepetalnim robotom. Kam vodijo taka razmerja s programi umetne inteligence? In komu v času, ko lahko z nekaj kliki ustvarjamo lažne podobe, ko nas na družbenih omrežjih nagovarjajo lažni komentatorji, razvoj umetne inteligence pa je v rokah peščice tehnoloških velikanov, sploh še verjeti? Odgovore je iskala Ines Kočar.
Bi bili v ljubezenskem ali prijateljskem odnosu z osebo, ki v resnici ne obstaja in je plod umetne inteligence? Sliši se kot znanstvena fantastika, a vse več mladih družabne stike že nadomešča z digitalnimi razmerji. Študija, ki so jo lani izvedli v Združenih državah Amerike, je pokazala, da je kar 28 odstotkov Američanov že imelo romantično zvezo s klepetalnim robotom. Kam vodijo taka razmerja s programi umetne inteligence? In komu v času, ko lahko z nekaj kliki ustvarjamo lažne podobe, ko nas na družbenih omrežjih nagovarjajo lažni komentatorji, razvoj umetne inteligence pa je v rokah peščice tehnoloških velikanov, sploh še verjeti? Odgovore je iskala Ines Kočar.
Zdaj pa se selimo na Gorenjsko. Prebivalci naselja Hrib v občini Preddvor so obupani. Skozi naselje vodi cesta, ki je tako ozka, da se na njej ne moreta srečati dva avtomobila. Po njej gre predvsem ob koncih tedna in lepem vremenu tudi tisoč vozil na dan, saj je cesta, ki naj bi bila že več kot 60 let le začasna, tudi edina, ki vodi do jezera Črnava, Doma starejših občanov Preddvor in vasi Potoče ter izhodišč za vzpon na hrib Sveti Jakob. Občina bi zgradila novo cesto, ki bi naselje obšla, a se že leta zatika na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Novinarka Alenka Frantar.
Zdaj pa se selimo na Gorenjsko. Prebivalci naselja Hrib v občini Preddvor so obupani. Skozi naselje vodi cesta, ki je tako ozka, da se na njej ne moreta srečati dva avtomobila. Po njej gre predvsem ob koncih tedna in lepem vremenu tudi tisoč vozil na dan, saj je cesta, ki naj bi bila že več kot 60 let le začasna, tudi edina, ki vodi do jezera Črnava, Doma starejših občanov Preddvor in vasi Potoče ter izhodišč za vzpon na hrib Sveti Jakob. Občina bi zgradila novo cesto, ki bi naselje obšla, a se že leta zatika na Zavodu za varstvo kulturne dediščine. Novinarka Alenka Frantar.
Ribištvo je bilo nekdaj pomembna gospodarska panoga pri nas. Danes se spopada s številnimi težavami. Ob nedavni uveljavitvi izključnih ekonomskih con Italije in Hrvaške so se mnogi spraševali, ali je bil tej dejavnosti s tem zadan še zadnji smrtni udarec. Pravzaprav ne, smo izvedeli na terenu, ribištvo je začelo ugašati že prej in država je to zgolj opazovala. Danes bi lahko slovenske ribiče, ki se preživljajo izključno z ribolovom, prešteli na prste ene roke. Obiskala jih je Elen Batista Štader.
Ribištvo je bilo nekdaj pomembna gospodarska panoga pri nas. Danes se spopada s številnimi težavami. Ob nedavni uveljavitvi izključnih ekonomskih con Italije in Hrvaške so se mnogi spraševali, ali je bil tej dejavnosti s tem zadan še zadnji smrtni udarec. Pravzaprav ne, smo izvedeli na terenu, ribištvo je začelo ugašati že prej in država je to zgolj opazovala. Danes bi lahko slovenske ribiče, ki se preživljajo izključno z ribolovom, prešteli na prste ene roke. Obiskala jih je Elen Batista Štader.
V ZDA in v Evropi odmeva objava dokumentov o pokojnem poslovnežu Jeffreyu Epsteinu, obsojenem zaradi nepredstavljivega spolnega izkoriščanja mladoletnic. Dokumenti so razkrili ali potrdili, da so bili z Epsteinom povezani številni zelo bogati in vplivni ljudje: politiki, akademiki in poslovneži. Britanski princ Andrew in njegova nekdanja žena Sarah Ferguson, Bill in Hillary Clinton, Elon Musk, Bill Gates, Mick Jagger – to je le nekaj imen iz dokumentov. Ti razkrivajo tudi politična preigravanja in poskuse vplivanja ameriške administracije na izide volitev v Evropi. Kaj vse se skriva na več kot treh milijonih strani dokumentov, do katerih lahko zdaj vsak dostopa na spletni strani ameriškega pravosodnega ministrstva?
V ZDA in v Evropi odmeva objava dokumentov o pokojnem poslovnežu Jeffreyu Epsteinu, obsojenem zaradi nepredstavljivega spolnega izkoriščanja mladoletnic. Dokumenti so razkrili ali potrdili, da so bili z Epsteinom povezani številni zelo bogati in vplivni ljudje: politiki, akademiki in poslovneži. Britanski princ Andrew in njegova nekdanja žena Sarah Ferguson, Bill in Hillary Clinton, Elon Musk, Bill Gates, Mick Jagger – to je le nekaj imen iz dokumentov. Ti razkrivajo tudi politična preigravanja in poskuse vplivanja ameriške administracije na izide volitev v Evropi. Kaj vse se skriva na več kot treh milijonih strani dokumentov, do katerih lahko zdaj vsak dostopa na spletni strani ameriškega pravosodnega ministrstva?
Snežne razmere v visokogorju so zelo zahtevne in nevarne, v zahodnih in južnih Julijskih Alpah je razglašena 4. stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, zato ne tvegajte in ne izzivajte sreče. Tako je prejšnji teden opozarjala Gorska reševalna zveza. In tako reševalci počnejo iz tedna v teden; opozarjajo in svetujejo, vendar marsikdo ne sliši ali noče slišati teh svaril in nasvetov. Lani je v slovenskih gorah umrlo kar 50 ljudi, največ doslej, reševalci so planincem morali pomagati kar 658-krat. Alenka Frantar.
Snežne razmere v visokogorju so zelo zahtevne in nevarne, v zahodnih in južnih Julijskih Alpah je razglašena 4. stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, zato ne tvegajte in ne izzivajte sreče. Tako je prejšnji teden opozarjala Gorska reševalna zveza. In tako reševalci počnejo iz tedna v teden; opozarjajo in svetujejo, vendar marsikdo ne sliši ali noče slišati teh svaril in nasvetov. Lani je v slovenskih gorah umrlo kar 50 ljudi, največ doslej, reševalci so planincem morali pomagati kar 658-krat. Alenka Frantar.
Nika in Domen Prevc, ko sta še skakala, pa tudi Peter in Cene, imajo poleg številnih strastnih navijačev še enega posebnega navijača: domačega župnika iz župnije Selca v Selški dolini. Damjan Prošt vse Prevčeve pozna od malih nog, Niko je tudi krstil, in če le more, v župniji organizira romanja, v katera vključi tudi ogled katere od skakalnih tekem. Nazadnje je pesti stiskal za Niko na Ljubnem. Alenka Frantar ga je obiskala v njegovi župniji, s Cenetom pa sta se srečala v njegovem lokalu v Škofji Loki.
Nika in Domen Prevc, ko sta še skakala, pa tudi Peter in Cene, imajo poleg številnih strastnih navijačev še enega posebnega navijača: domačega župnika iz župnije Selca v Selški dolini. Damjan Prošt vse Prevčeve pozna od malih nog, Niko je tudi krstil, in če le more, v župniji organizira romanja, v katera vključi tudi ogled katere od skakalnih tekem. Nazadnje je pesti stiskal za Niko na Ljubnem. Alenka Frantar ga je obiskala v njegovi župniji, s Cenetom pa sta se srečala v njegovem lokalu v Škofji Loki.
Nov parkirni režim v ljubljanskem Štepanjskem naselju že dlje časa povzroča nezadovoljstvo med stanovalci. Ti opozarjajo, da parkirnih mest kljub parkirnim dovolilnicam še vedno primanjkuje. Prejšnji teden se je s prebivalci sestal ljubljanski župan Zoran Janković, kar pa ni umirilo strasti, saj je bilo ozračje vedno bolj napeto. Janković je obljubil 100 dodatnih parkirnih mest in vztrajal, da lahko eno stanovanje dobi eno dovolilnico, a stanovalci pravijo, da tudi to ne bo rešilo problema, saj je v naselju po podatkih GURS-a skoraj tri tisoč stanovanj in več kot 10 tisoč stanovalcev. Očitajo mu, da izvaja nasilje nad ljudmi, ki zvečer pridejo iz službe in nimajo kje parkirati, potem pa dobijo kazen, za nameček pa jim pajek še odpelje avtomobil. Župan je po žvižgih in burnem odzivu prebivalcev po dobri uri zapustil sestanek. Nina Mrzlikar.
Nov parkirni režim v ljubljanskem Štepanjskem naselju že dlje časa povzroča nezadovoljstvo med stanovalci. Ti opozarjajo, da parkirnih mest kljub parkirnim dovolilnicam še vedno primanjkuje. Prejšnji teden se je s prebivalci sestal ljubljanski župan Zoran Janković, kar pa ni umirilo strasti, saj je bilo ozračje vedno bolj napeto. Janković je obljubil 100 dodatnih parkirnih mest in vztrajal, da lahko eno stanovanje dobi eno dovolilnico, a stanovalci pravijo, da tudi to ne bo rešilo problema, saj je v naselju po podatkih GURS-a skoraj tri tisoč stanovanj in več kot 10 tisoč stanovalcev. Očitajo mu, da izvaja nasilje nad ljudmi, ki zvečer pridejo iz službe in nimajo kje parkirati, potem pa dobijo kazen, za nameček pa jim pajek še odpelje avtomobil. Župan je po žvižgih in burnem odzivu prebivalcev po dobri uri zapustil sestanek. Nina Mrzlikar.
O lepoti obstaja nešteto pregovorov, pesmi, romanov in seveda tudi mnenj. V zadnjih letih pa dobiva lepota še dodatno dimenzijo: tisto umetno. Število posegov na področju plastične kirurgije nezadržno narašča, lepotne popravke si privoščijo vse mlajši. Tudi Slovenija prav nič ne zaostaja za drugimi. Slovenke pa tudi Slovenci vse pogosteje odhajajo na posege v meko lepotne kirurgije Turčijo. Cene lepotnih posegov so tam nižje, a to s seboj prinese tudi številna tveganja. Nedavno je po posegu v tej državi umrla Lidija Koren Hostnik. Anka Pirš je obiskala njene starše. Kaj je šlo narobe, kdo je odgovoren za njeno smrt?
O lepoti obstaja nešteto pregovorov, pesmi, romanov in seveda tudi mnenj. V zadnjih letih pa dobiva lepota še dodatno dimenzijo: tisto umetno. Število posegov na področju plastične kirurgije nezadržno narašča, lepotne popravke si privoščijo vse mlajši. Tudi Slovenija prav nič ne zaostaja za drugimi. Slovenke pa tudi Slovenci vse pogosteje odhajajo na posege v meko lepotne kirurgije Turčijo. Cene lepotnih posegov so tam nižje, a to s seboj prinese tudi številna tveganja. Nedavno je po posegu v tej državi umrla Lidija Koren Hostnik. Anka Pirš je obiskala njene starše. Kaj je šlo narobe, kdo je odgovoren za njeno smrt?
Delavske teme - predvsem kratenje delavskih pravic in izkoriščanje zlasti tujih delavcev - bodo še naprej v središču Tednika. A kot boste videli v naslednjem prispevku, tujim delavcem nikoli ni bilo lahko, tudi v nekdanji Jugoslaviji ne. V našem televizijskem arhivu smo našli prispevek, ki je bil objavljen v Tedniku leta 1985, o bosanskih gradbenih delavcih, ki so se za praznike z avtobusom odpravili domov. Na poti sta jih spremljala snemalec Ivan Klarič in novinar Branko Maksimovič.
Delavske teme - predvsem kratenje delavskih pravic in izkoriščanje zlasti tujih delavcev - bodo še naprej v središču Tednika. A kot boste videli v naslednjem prispevku, tujim delavcem nikoli ni bilo lahko, tudi v nekdanji Jugoslaviji ne. V našem televizijskem arhivu smo našli prispevek, ki je bil objavljen v Tedniku leta 1985, o bosanskih gradbenih delavcih, ki so se za praznike z avtobusom odpravili domov. Na poti sta jih spremljala snemalec Ivan Klarič in novinar Branko Maksimovič.
Po hudi tragediji, ko je v požaru stanovanjske hiše v Dražencih v občini Hajdina ugasnilo življenje petletnega fantka, zdravje hudo poškodovanega triletnega dečka pa se je izboljšalo, družina potrebuje pomoč. Trenutno živijo pri babici, v novo začasno bivališče pa se bodo preselili v teh dneh. Tamkajšnji Rdeči križ je že začel akcijo zbiranja denarja. In tudi vas prosimo za pomoč družini. Pošljete lahko SMS na 1919 PTUJPOMAGAM5 ali PTUJPOMAGAM10 (5 ali 10 evrov). TRR SI56 0420 2000 0348 846, namen nakazila 'Pomoč družini Marčič po požaru in smrti otroka', sklic SI00 245134. Novinarka Ana Bučar.
Po hudi tragediji, ko je v požaru stanovanjske hiše v Dražencih v občini Hajdina ugasnilo življenje petletnega fantka, zdravje hudo poškodovanega triletnega dečka pa se je izboljšalo, družina potrebuje pomoč. Trenutno živijo pri babici, v novo začasno bivališče pa se bodo preselili v teh dneh. Tamkajšnji Rdeči križ je že začel akcijo zbiranja denarja. In tudi vas prosimo za pomoč družini. Pošljete lahko SMS na 1919 PTUJPOMAGAM5 ali PTUJPOMAGAM10 (5 ali 10 evrov). TRR SI56 0420 2000 0348 846, namen nakazila 'Pomoč družini Marčič po požaru in smrti otroka', sklic SI00 245134. Novinarka Ana Bučar.
Kardiovaskularni kirurg Juš Kšela in otroški kardiolog Gorazd Mlakar sta bila izglasovana za ime leta 2025 na Valu 202. Njun dosežek, v sodelovanju z veliko ekipo drugih zdravstvenih delavcev, je izjemen tudi v svetovnem merilu: presaditev srca šestmesečnemu dojenčku. To je najmlajši otrok s presajenim srcem v Sloveniji, tudi v svetu se pri tako majhni otrocih izvede le nekaj operacij na leto. Nagrajenca sta na podelitvi poudarila, da gre za priznanje celotni ekipi, ki šteje skoraj sto ljudi, in da to čast sprejemajo s ponižnostjo in hvaležnostjo. Naša hvaležnost je neizmerna, pa sta za našo oddajo povedala starša nasmejanega in živahnega dečka Valentina.
Kardiovaskularni kirurg Juš Kšela in otroški kardiolog Gorazd Mlakar sta bila izglasovana za ime leta 2025 na Valu 202. Njun dosežek, v sodelovanju z veliko ekipo drugih zdravstvenih delavcev, je izjemen tudi v svetovnem merilu: presaditev srca šestmesečnemu dojenčku. To je najmlajši otrok s presajenim srcem v Sloveniji, tudi v svetu se pri tako majhni otrocih izvede le nekaj operacij na leto. Nagrajenca sta na podelitvi poudarila, da gre za priznanje celotni ekipi, ki šteje skoraj sto ljudi, in da to čast sprejemajo s ponižnostjo in hvaležnostjo. Naša hvaležnost je neizmerna, pa sta za našo oddajo povedala starša nasmejanega in živahnega dečka Valentina.
Iz Združenih držav Amerike pa prihajajo vse bolj pretresljivi prizori nasilja agentov ameriške službe za priseljevanje in carino ICE. Minuli konec tedna je zaznamoval še en uboj protestnika, 37-letnega Alexa Prettija. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so nam medtem potrdili, da je ICE v lanskem letu deportiral tri slovenske državljane. Na Hrvaškem pa odmeva zgodba 36-letnega hrvaškega državljana Sandra Silajdžića Vukovića, ki ga je agencija ICE po več kot 30 letih življenja v ZDA maja lani priprla, v začetku januarja pa deportirala na Hrvaško. Z njim se je v Zagrebu pogovarjala Aleksandra Dežman.
Iz Združenih držav Amerike pa prihajajo vse bolj pretresljivi prizori nasilja agentov ameriške službe za priseljevanje in carino ICE. Minuli konec tedna je zaznamoval še en uboj protestnika, 37-letnega Alexa Prettija. Na slovenskem zunanjem ministrstvu so nam medtem potrdili, da je ICE v lanskem letu deportiral tri slovenske državljane. Na Hrvaškem pa odmeva zgodba 36-letnega hrvaškega državljana Sandra Silajdžića Vukovića, ki ga je agencija ICE po več kot 30 letih življenja v ZDA maja lani priprla, v začetku januarja pa deportirala na Hrvaško. Z njim se je v Zagrebu pogovarjala Aleksandra Dežman.
Potem ko smo v prejšnji oddaji predvajali prispevek o očitkih zoper šest policistov in dve policistki Policijske postaje Ljubljana Center glede smrti 37-letnega moškega, predstavljamo nov primer. Na naše uredništvo se je obrnil moški, ki trdi, da sta ljubljanska policista zoper njega uporabila strokovni prijem zvijanje rok na hrbet. Pri tem naj bi mu povzročila hudo telesno poškodbo oziroma zlom komolca. Trdi, da je je bila uporaba telesne sile pretirana, zato je ravnanje policistov takoj prijavil na Policijsko postajo Ljubljana Vič. Do danes njegova pritožba še ni bila rešena, je pa zdaj več kot leto dni po dogodku osumljen povzročitve lahke telesne poškodbe. Policija njegove očitke zavrača. Novinarka Nina Mrzlikar.
Potem ko smo v prejšnji oddaji predvajali prispevek o očitkih zoper šest policistov in dve policistki Policijske postaje Ljubljana Center glede smrti 37-letnega moškega, predstavljamo nov primer. Na naše uredništvo se je obrnil moški, ki trdi, da sta ljubljanska policista zoper njega uporabila strokovni prijem zvijanje rok na hrbet. Pri tem naj bi mu povzročila hudo telesno poškodbo oziroma zlom komolca. Trdi, da je je bila uporaba telesne sile pretirana, zato je ravnanje policistov takoj prijavil na Policijsko postajo Ljubljana Vič. Do danes njegova pritožba še ni bila rešena, je pa zdaj več kot leto dni po dogodku osumljen povzročitve lahke telesne poškodbe. Policija njegove očitke zavrača. Novinarka Nina Mrzlikar.
Ob koncu pa še tema, ki bo zanimala predvsem tiste, ki radi pojete, vendar menite, da nimate posluha, zato pojete predvsem takrat, ko ste sami in vas nihče ne posluša. Ker je takih očitno kar precej, je v Ljubljani pred leti začel delovati zbor, ki dokazuje, da petje ni le za tiste s pevskimi izkušnjami. V Zboru za vse, kot pove že ime, sprejmejo vsakogar, edina pogoja sta veselje do petja in druženja, saj avdicij ni. Po mnenju zborovodkinje tega edinstvenega zbora lahko poje prav vsak, glas se namreč s časom in z vajo natrenira in izboljša. In prav o tem so pevci prepričali občinstvo na enem od zadnjih decembrskih koncertov sredi Ljubljane. Prisluhnila jim je tudi novinarka Nina Mrzlikar.
Ob koncu pa še tema, ki bo zanimala predvsem tiste, ki radi pojete, vendar menite, da nimate posluha, zato pojete predvsem takrat, ko ste sami in vas nihče ne posluša. Ker je takih očitno kar precej, je v Ljubljani pred leti začel delovati zbor, ki dokazuje, da petje ni le za tiste s pevskimi izkušnjami. V Zboru za vse, kot pove že ime, sprejmejo vsakogar, edina pogoja sta veselje do petja in druženja, saj avdicij ni. Po mnenju zborovodkinje tega edinstvenega zbora lahko poje prav vsak, glas se namreč s časom in z vajo natrenira in izboljša. In prav o tem so pevci prepričali občinstvo na enem od zadnjih decembrskih koncertov sredi Ljubljane. Prisluhnila jim je tudi novinarka Nina Mrzlikar.
Tudi Slovenija bo, kot kaže, postala ena izmed držav, ki bodo popolnoma prepovedale uporabo pirotehnike. Spremembe zakonodaje na tem področju bo koalicija predvidoma jutri vložila v parlamentarni postopek, sprejete naj bi bile še pred volitvami. Novoletni prazniki so namreč postregli z vandalizmom in pokanjem vseh vrst pirotehnike, kakršnega ljudje ne pomnijo. Povečini mladoletni objestneži so marsikje za seboj pustili pravo razdejanje. In kar najbolj zbuja skrb, med njimi so celo trinajstletni otroci. Kaj vse se je dogajalo v obalnih mestih, je preverila Evgenija Carl.
Tudi Slovenija bo, kot kaže, postala ena izmed držav, ki bodo popolnoma prepovedale uporabo pirotehnike. Spremembe zakonodaje na tem področju bo koalicija predvidoma jutri vložila v parlamentarni postopek, sprejete naj bi bile še pred volitvami. Novoletni prazniki so namreč postregli z vandalizmom in pokanjem vseh vrst pirotehnike, kakršnega ljudje ne pomnijo. Povečini mladoletni objestneži so marsikje za seboj pustili pravo razdejanje. In kar najbolj zbuja skrb, med njimi so celo trinajstletni otroci. Kaj vse se je dogajalo v obalnih mestih, je preverila Evgenija Carl.
Ali so ljubljanski policisti decembra 2024 med vklepanjem 37-letnika presegli pooblastila in ali so odgovorni za njegovo smrt? Šest policistov in dve policistki iz Policijske postaje Ljubljana Center bo moralo letos zaradi tragičnega dogodka sesti na zatožno klop ljubljanskega Okrožnega sodišča. Tožilstvo enega izmed njih sumi, da je povzročil smrt iz malomarnosti, petim pa očita, da pokojnemu niso nudili prve pomoči. Očitki so sledili ugotovitvam Ministrstva za notranje zadeve, da so policisti nestrokovno uporabili prijem davljenja ter opustili takojšnje nudenje prve pomoči. Medtem ko policija odgovarja, da za vse vpletene policiste do pravnomočne sodne odločitve velja domneva nedolžnosti, so svojci prepričani, da je bila smrt posledica pretirane uporabe sile, pristojnim pa očitajo zavlačevanje in prikrivanje. Nina Mrzlikar.
Ali so ljubljanski policisti decembra 2024 med vklepanjem 37-letnika presegli pooblastila in ali so odgovorni za njegovo smrt? Šest policistov in dve policistki iz Policijske postaje Ljubljana Center bo moralo letos zaradi tragičnega dogodka sesti na zatožno klop ljubljanskega Okrožnega sodišča. Tožilstvo enega izmed njih sumi, da je povzročil smrt iz malomarnosti, petim pa očita, da pokojnemu niso nudili prve pomoči. Očitki so sledili ugotovitvam Ministrstva za notranje zadeve, da so policisti nestrokovno uporabili prijem davljenja ter opustili takojšnje nudenje prve pomoči. Medtem ko policija odgovarja, da za vse vpletene policiste do pravnomočne sodne odločitve velja domneva nedolžnosti, so svojci prepričani, da je bila smrt posledica pretirane uporabe sile, pristojnim pa očitajo zavlačevanje in prikrivanje. Nina Mrzlikar.
Število spolnih zlorab narašča, opažajo v nevladnih organizacijah, tudi zato, ker moderna popkultura vsebuje številne elemente nasilja kot pomembnega ali celo ključnega dela ljubezenskega odnosa. Večina spolnih zlorab se dogaja v najožjem krogu, storilci so največkrat družinski člani, prijatelji, sosedje. V naslednjem prispevku boste slišali pretresljivo zgodbo 14-letnice, ki jo je od desetega leta zlorabljal sosed. Gre za družinskega človeka, spoštovanega v vaški skupnosti. Najstnica pa je zbrala pogum in ga soočila s posledicami, ki jih ima zaradi njegovega nasilja, ter njun pogovor tudi posnela. Za našo oddajo je spregovorila tudi njena mama, ki se sprašuje, katere znake zlorabe je pri svoji hčerki spregledala in kaj lahko svetuje staršem. Anka Pirš.
Število spolnih zlorab narašča, opažajo v nevladnih organizacijah, tudi zato, ker moderna popkultura vsebuje številne elemente nasilja kot pomembnega ali celo ključnega dela ljubezenskega odnosa. Večina spolnih zlorab se dogaja v najožjem krogu, storilci so največkrat družinski člani, prijatelji, sosedje. V naslednjem prispevku boste slišali pretresljivo zgodbo 14-letnice, ki jo je od desetega leta zlorabljal sosed. Gre za družinskega človeka, spoštovanega v vaški skupnosti. Najstnica pa je zbrala pogum in ga soočila s posledicami, ki jih ima zaradi njegovega nasilja, ter njun pogovor tudi posnela. Za našo oddajo je spregovorila tudi njena mama, ki se sprašuje, katere znake zlorabe je pri svoji hčerki spregledala in kaj lahko svetuje staršem. Anka Pirš.
Vesolje je polno skrivnosti, med najbolj nenavadnimi so črne luknje, eden najekstremnejših, a obenem nedosegljivih objektov vesolja. Znanstveniki si že dolgo želijo razumeti ta nevidna telesa z maso, večjo od milijonov Sonc, ki ukrivljajo prostor in čas. Fiziki so za njihov obstoj vedeli mnogo prej, preden smo jih v resnici odkrili, prve fotografije sence črne luknje pa smo dobili šele pred nekaj leti. Črne luknje so med drugim priljubljena tema piscev znanstvene fantastike in hollywoodskih producentov. V teoriji sicer ne gre za luknjo, ampak za območje, kjer je gravitacija tako močna, da zvezda ali snov propade v neskončno majhno točko. Zakaj? Nina Mrzlikar je odgovore poiskala med slovenskimi astrofiziki.
Vesolje je polno skrivnosti, med najbolj nenavadnimi so črne luknje, eden najekstremnejših, a obenem nedosegljivih objektov vesolja. Znanstveniki si že dolgo želijo razumeti ta nevidna telesa z maso, večjo od milijonov Sonc, ki ukrivljajo prostor in čas. Fiziki so za njihov obstoj vedeli mnogo prej, preden smo jih v resnici odkrili, prve fotografije sence črne luknje pa smo dobili šele pred nekaj leti. Črne luknje so med drugim priljubljena tema piscev znanstvene fantastike in hollywoodskih producentov. V teoriji sicer ne gre za luknjo, ampak za območje, kjer je gravitacija tako močna, da zvezda ali snov propade v neskončno majhno točko. Zakaj? Nina Mrzlikar je odgovore poiskala med slovenskimi astrofiziki.
V nadaljevanju pa o množičnem izseljevanju Romunov. Po zadnjih podatkih kar 4,6 milijona oziroma četrtina vseh Romunov živi v tujini. Na tuje se odpravijo v iskanju boljšega življenja. Pa ga tudi najdejo? To že leta preučujeta raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț. Njuno delo razkriva razmere, ki jih redko vidimo – a so neposredno povezane z našo hrano. Ob njunem obisku v Ljubljani se je z njima pogovarjala Ines Kočar.
V nadaljevanju pa o množičnem izseljevanju Romunov. Po zadnjih podatkih kar 4,6 milijona oziroma četrtina vseh Romunov živi v tujini. Na tuje se odpravijo v iskanju boljšega življenja. Pa ga tudi najdejo? To že leta preučujeta raziskovalna novinarka Elena Stancu in fotograf Cosmin Bumbuț. Njuno delo razkriva razmere, ki jih redko vidimo – a so neposredno povezane z našo hrano. Ob njunem obisku v Ljubljani se je z njima pogovarjala Ines Kočar.
Že prvi konec tedna v novem letu nas je pretresla nova mednarodna kriza. Ameriška vojska je posredovala v Venezueli in v noči na soboto zajela venezuelskega predsednika Nicolasa Maduro in ga s soporogo Celio Flores takoj prepeljala v zapor v New Yorku, kjer jima bodo med drugim sodili zaradi narkoterorizma, čeprav je v ozadju predvsem boj za nadzor nad venezuelsko nafto. Tudi zato so razmere v Venezueli zapletene že dalj časa, v zadnjih desetih letih je zaradi gospodarske in politične krize to južnoameriško državo zapustilo skoraj 8 milijonov ljudi. Zbrali smo nekaj glavnih poudarkov napetega dogajanja, s katerim ameriški predsednik Donald Trump še naprej rahlja svetovni red.
Že prvi konec tedna v novem letu nas je pretresla nova mednarodna kriza. Ameriška vojska je posredovala v Venezueli in v noči na soboto zajela venezuelskega predsednika Nicolasa Maduro in ga s soporogo Celio Flores takoj prepeljala v zapor v New Yorku, kjer jima bodo med drugim sodili zaradi narkoterorizma, čeprav je v ozadju predvsem boj za nadzor nad venezuelsko nafto. Tudi zato so razmere v Venezueli zapletene že dalj časa, v zadnjih desetih letih je zaradi gospodarske in politične krize to južnoameriško državo zapustilo skoraj 8 milijonov ljudi. Zbrali smo nekaj glavnih poudarkov napetega dogajanja, s katerim ameriški predsednik Donald Trump še naprej rahlja svetovni red.
Socialna zadruga 'La Melagrana' vključujočo družbo na Tržaškem Krasu gradi že vse od leta 2003. Mladim osebam z avtizmom ponuja izobraževanje in zaposlitev v gostinski dejavnosti na Proseku, s tem pa tudi polnopravno in samostojno življenje. Italijanski predsednik Sergio Mattarella jo je lani nagradil z državnim odlikovanjem, kar je lastnika lokala v Tržiču spodbudilo, da ji je že leta prazen poslovni prostor ponudil v brezplačno uporabo. Novinarka Špela Lenardič.
Socialna zadruga 'La Melagrana' vključujočo družbo na Tržaškem Krasu gradi že vse od leta 2003. Mladim osebam z avtizmom ponuja izobraževanje in zaposlitev v gostinski dejavnosti na Proseku, s tem pa tudi polnopravno in samostojno življenje. Italijanski predsednik Sergio Mattarella jo je lani nagradil z državnim odlikovanjem, kar je lastnika lokala v Tržiču spodbudilo, da ji je že leta prazen poslovni prostor ponudil v brezplačno uporabo. Novinarka Špela Lenardič.
Med prazniki je na družbenih omrežjih odjeknila zgodba staršev, ki so jim oktobra domnevno zaradi šolanja na domu odvzeli dva otroka in ju namestili v Strokovni center Planina, decembra pa so jim stike tudi omejili. Starši trdijo, da so institucije otroka dobesedno ugrabile. A zgodba ima drugačno ozadje, kot je bilo predstavljeno. Odvzem otrok je sodišče odredilo zaradi neizvajanja šolanja na domu. Starši trdijo, da sta otroka vpisana v ameriško spletno šolo, vendar ta v Sloveniji ni priznana. Po zakonu morajo biti otroci, ki se šolajo na domu, vpisani v zakonsko priznano šolo in opravljati izpite, a hči, ki bi morala obiskovati sedmi razred, ima končane le štiri razrede, sin, ki bi moral obiskovati peti razred, pa le prvega. In to ni edini tak primer. Anka Pirš.
Med prazniki je na družbenih omrežjih odjeknila zgodba staršev, ki so jim oktobra domnevno zaradi šolanja na domu odvzeli dva otroka in ju namestili v Strokovni center Planina, decembra pa so jim stike tudi omejili. Starši trdijo, da so institucije otroka dobesedno ugrabile. A zgodba ima drugačno ozadje, kot je bilo predstavljeno. Odvzem otrok je sodišče odredilo zaradi neizvajanja šolanja na domu. Starši trdijo, da sta otroka vpisana v ameriško spletno šolo, vendar ta v Sloveniji ni priznana. Po zakonu morajo biti otroci, ki se šolajo na domu, vpisani v zakonsko priznano šolo in opravljati izpite, a hči, ki bi morala obiskovati sedmi razred, ima končane le štiri razrede, sin, ki bi moral obiskovati peti razred, pa le prvega. In to ni edini tak primer. Anka Pirš.
Kaj se je v Sloveniji dogajalo pred 40 leti in katere zgodbe se je novinarjem Televizije Ljubljana zdelo vredno predstaviti v oddaji Tednik? Prebrskali smo televizijski arhiv in izbrali nekaj zanimivih odlomkov iz prispevkov novinarjev, ki so gledalcem ostali v spominu do danes.
Kaj se je v Sloveniji dogajalo pred 40 leti in katere zgodbe se je novinarjem Televizije Ljubljana zdelo vredno predstaviti v oddaji Tednik? Prebrskali smo televizijski arhiv in izbrali nekaj zanimivih odlomkov iz prispevkov novinarjev, ki so gledalcem ostali v spominu do danes.
Otroštvo številnih generacij je s svojimi pravljicami in pesmimi zaznamovala Svetlana Makarovič, ki bo 1. januarja praznovala 86. rojstni dan. Ob 80-letnici izhajanja revije Ciciban se je Aleksandra Dežman z njo pogovarjala o grenkih in lepih trenutkih njenega otroštva in o otrocih, ki odraščajo danes.
Otroštvo številnih generacij je s svojimi pravljicami in pesmimi zaznamovala Svetlana Makarovič, ki bo 1. januarja praznovala 86. rojstni dan. Ob 80-letnici izhajanja revije Ciciban se je Aleksandra Dežman z njo pogovarjala o grenkih in lepih trenutkih njenega otroštva in o otrocih, ki odraščajo danes.
Oktobra je 15 let delovanja zaznamoval največji in zagotovo tudi najbolj znan humanitarni program za otroke v Sloveniji, Botrstvo Zveze Anite Ogulin in ZPM. V Botrstvo je danes vključenih 5200 otrok in mladostnikov iz vse Slovenije. V 15 letih so pomagali že več kot 15 tisoč otrokom in razdelili več kot 39 milijonov evrov zbranega denarja. Pogovarjali smo se s pobudnico Botrstva Mileno Štular in ekipo projekta Botrstvo, katere ključen del sta že skoraj od začetka tudi Val 202 in novinarka Jana Vidic. Slišali boste tudi mladega zdravnika, ki mu je botrstvo dalo zaupanje v ljudi, in eno izmed boter, ki že več let pomaga otrokom. Otrokom in mladostnikom v stiski lahko pomagate tako, da pošljete SMS s ključno besedo ANITA5 ali ANITA10 na številko 1919. Darovali boste pet oziroma 10 evrov. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, T-2 in Telemacha.
Oktobra je 15 let delovanja zaznamoval največji in zagotovo tudi najbolj znan humanitarni program za otroke v Sloveniji, Botrstvo Zveze Anite Ogulin in ZPM. V Botrstvo je danes vključenih 5200 otrok in mladostnikov iz vse Slovenije. V 15 letih so pomagali že več kot 15 tisoč otrokom in razdelili več kot 39 milijonov evrov zbranega denarja. Pogovarjali smo se s pobudnico Botrstva Mileno Štular in ekipo projekta Botrstvo, katere ključen del sta že skoraj od začetka tudi Val 202 in novinarka Jana Vidic. Slišali boste tudi mladega zdravnika, ki mu je botrstvo dalo zaupanje v ljudi, in eno izmed boter, ki že več let pomaga otrokom. Otrokom in mladostnikom v stiski lahko pomagate tako, da pošljete SMS s ključno besedo ANITA5 ali ANITA10 na številko 1919. Darovali boste pet oziroma 10 evrov. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, A1, T-2 in Telemacha.