Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Antični mit skozi Pasolinijeve oči Zgodba se začne v predvojni Italiji. Mlademu paru se rodi sin, toda oče, vojaški oficir, dojenčka iz ljubosumja pusti samega v puščavi. Nadaljevanje zgodbe je postavljeno v staro Grčijo. Zapuščeni deček se znajde v Korintu. Kralj Polib in kraljica Periboja, ki ne moreta imeti otrok, ga posvojita. Ojdip, kot ga poimenujeta, odrašča v prepričanju, da je biološki sin korintskih vladarjev. Nekega dne pa v Delfih sliši prerokbo, da bo ubil očeta in se poročil z materjo. Ojdip zapusti kraljestvo, da bi se izognil strašni usodi. Prav z begom pa jo začne uresničevati. Med tavanjem sreča kralja Laja in ga ubije, ne da bi vedel, da gre za njegovega biološkega očeta, nato pa se poroči z Lajevo ženo, kraljico Jokasto, ki je v resnici Ojdipova biološka mati. Izvirni naslov: EDIPO RE / Italijansko-maroški film, 1967 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini, po Sofoklejevi tragediji / Igrajo: Franco Citti, Silvana Mangano, Alida Valli, Carmelo Bene
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Antični mit skozi Pasolinijeve oči Zgodba se začne v predvojni Italiji. Mlademu paru se rodi sin, toda oče, vojaški oficir, dojenčka iz ljubosumja pusti samega v puščavi. Nadaljevanje zgodbe je postavljeno v staro Grčijo. Zapuščeni deček se znajde v Korintu. Kralj Polib in kraljica Periboja, ki ne moreta imeti otrok, ga posvojita. Ojdip, kot ga poimenujeta, odrašča v prepričanju, da je biološki sin korintskih vladarjev. Nekega dne pa v Delfih sliši prerokbo, da bo ubil očeta in se poročil z materjo. Ojdip zapusti kraljestvo, da bi se izognil strašni usodi. Prav z begom pa jo začne uresničevati. Med tavanjem sreča kralja Laja in ga ubije, ne da bi vedel, da gre za njegovega biološkega očeta, nato pa se poroči z Lajevo ženo, kraljico Jokasto, ki je v resnici Ojdipova biološka mati. Izvirni naslov: EDIPO RE / Italijansko-maroški film, 1967 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini, po Sofoklejevi tragediji / Igrajo: Franco Citti, Silvana Mangano, Alida Valli, Carmelo Bene
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Evangelij po Pasoliniju Film zvesto sledi pripovedi o življenju Jezusa Kristusa, kakor ga je začrtal Matejev evangelij v Novi zavezi. Jezusovo življenjsko pot spremlja od rojstva do križanja, smrti in vstajenja, posebej pa poudari spor med Jezusovo in judovsko skupnostjo. Jezus se rodi v času rimske okupacije Galileje. V odraslosti začne javno delovati, okrog sebe zbere skupino učencev, ozdravlja bolnike in dela čudeže ter gradi cerkev, ki ima posluh za težave navadnih ljudi. Toda z razglašanjem, da je božji sin, Mesija, katerega prihod so napovedali starozavezni preroki, si nakoplje sovraštvo premožne judovske duhovščine. Ta da Jezusa aretirati in ga preda rimskim oblastem, ki ga obsodijo na križanje. Jezus na križu izdihne, a po treh dneh vstane od mrtvih in s čudežem dokaže, da je božji sin. Vatikan je Pasolinijevo delo uvrstil na seznam 45-ih najboljših filmov vseh časov. Verjetno gre res za enega najboljših filmskih prikazov svetopisemske zgodbe o Jezusu kljub temu, da je bil Pier Paolo Pasolini glasni marksist, ki je bil zaradi ciničnega prikaza Jezusa v filmu Ro.Go.Pa.G leto poprej celo aretiran. Dogajanje in dialogi v filmu Evangelij po Mateju so natančno povzeti po Matejevem evangeliju in posneti v realističnem slogu, s katerim se je Pasolini izognil izumetničenosti večine biblijskih spektaklov, približal pa se je humanističnemu značaju Jezusovega dela, kot o njem piše Matejev evangelij. Dejal je, da je hotel prikazati junaka Nove zaveze skozi vernikove oči in najti glavne razloge, zaradi katerih Jezus tudi po dobrih dveh tisočletjih vztraja kot osrednja figura svetega v zahodni tradiciji. Izvirni naslov: IL VANGELO SECONDO MATTEO / Italijansko-francoski film, 1964 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Enrique Irazoqui, Margherita Caruso, Susanna Pasolini, Marcello Morante
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Evangelij po Pasoliniju Film zvesto sledi pripovedi o življenju Jezusa Kristusa, kakor ga je začrtal Matejev evangelij v Novi zavezi. Jezusovo življenjsko pot spremlja od rojstva do križanja, smrti in vstajenja, posebej pa poudari spor med Jezusovo in judovsko skupnostjo. Jezus se rodi v času rimske okupacije Galileje. V odraslosti začne javno delovati, okrog sebe zbere skupino učencev, ozdravlja bolnike in dela čudeže ter gradi cerkev, ki ima posluh za težave navadnih ljudi. Toda z razglašanjem, da je božji sin, Mesija, katerega prihod so napovedali starozavezni preroki, si nakoplje sovraštvo premožne judovske duhovščine. Ta da Jezusa aretirati in ga preda rimskim oblastem, ki ga obsodijo na križanje. Jezus na križu izdihne, a po treh dneh vstane od mrtvih in s čudežem dokaže, da je božji sin. Vatikan je Pasolinijevo delo uvrstil na seznam 45-ih najboljših filmov vseh časov. Verjetno gre res za enega najboljših filmskih prikazov svetopisemske zgodbe o Jezusu kljub temu, da je bil Pier Paolo Pasolini glasni marksist, ki je bil zaradi ciničnega prikaza Jezusa v filmu Ro.Go.Pa.G leto poprej celo aretiran. Dogajanje in dialogi v filmu Evangelij po Mateju so natančno povzeti po Matejevem evangeliju in posneti v realističnem slogu, s katerim se je Pasolini izognil izumetničenosti večine biblijskih spektaklov, približal pa se je humanističnemu značaju Jezusovega dela, kot o njem piše Matejev evangelij. Dejal je, da je hotel prikazati junaka Nove zaveze skozi vernikove oči in najti glavne razloge, zaradi katerih Jezus tudi po dobrih dveh tisočletjih vztraja kot osrednja figura svetega v zahodni tradiciji. Izvirni naslov: IL VANGELO SECONDO MATTEO / Italijansko-francoski film, 1964 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Enrique Irazoqui, Margherita Caruso, Susanna Pasolini, Marcello Morante
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Zgodnja drama o vrtincu revščine Mama Rim je življenja polna ženska, ki se preživlja s prostitucijo. Nekega dne se odloči, da bo sinu Ettoreju omogočila spodobno meščansko življenje in oba iztrgala iz revščine. Preselita se v Rim, kjer mati sinu priskrbi novo službo in ga odganja od slabe družbe nepridipravov v industrijskem okolju. S spletko se znebi tudi Brune, domnevne lahkoživke, v katero se je zaljubil Ettore. Kljub naporom, ki jih vlaga v izboljšanje življenjskih razmer, se Ettore vedno znova vrne k slabim navadam. Ko izve, da se mama spet prostituira, dokončno popusti in konča v zaporu. Izvirni naslov: MAMMA ROMA / Italijanski film, 1962 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Anna Magnani, Ettore Garofolo, Franco Citti
Cikel filmov Piera Paola Pasolinija: Zgodnja drama o vrtincu revščine Mama Rim je življenja polna ženska, ki se preživlja s prostitucijo. Nekega dne se odloči, da bo sinu Ettoreju omogočila spodobno meščansko življenje in oba iztrgala iz revščine. Preselita se v Rim, kjer mati sinu priskrbi novo službo in ga odganja od slabe družbe nepridipravov v industrijskem okolju. S spletko se znebi tudi Brune, domnevne lahkoživke, v katero se je zaljubil Ettore. Kljub naporom, ki jih vlaga v izboljšanje življenjskih razmer, se Ettore vedno znova vrne k slabim navadam. Ko izve, da se mama spet prostituira, dokončno popusti in konča v zaporu. Izvirni naslov: MAMMA ROMA / Italijanski film, 1962 / Režija in scenarij: Pier Paolo Pasolini / Igrajo: Anna Magnani, Ettore Garofolo, Franco Citti
Film, ki je v véliki divjini začel avstralsko filmsko renesanso Sredi družinskega izleta v največjem in najbolj divjem območju v Avstraliji sta odraščajoče dekle in njen mlajši brat iz meščanske sydneyjske družine nenadoma prepuščena sama sebi. Veščin in orodij za preživetje nimata. Tam ni hrane, ni pitne vode. Med tavanjem srečata fanta aboridžinskega rodu, ki ne govori angleško. Je na večmesečnem pohodu skozi divjino, s katerim bo opravil obred prehoda v odraslost. Njuno življenje je v rokah tega fanta, s katerim se ne moreta sporazumeti z jezikom. Film Nicolasa Roega velja za začetni film avstralskega novega vala. Pomembno mesto v avstralski kinematografiji zavzema tudi zaradi enega od prvih igralskih nastopov aboridžinskega pripadnika pred filmsko kamero. David Gulpilil je v 70. letih postal prvi filmski zvezdnik aboridžinskega rodu, tudi z njegovo pomočjo je avstralski film v 70. letih doživel renesanso. Po zaslugi naturalističnega pristopa, izjemne fotografije in scenarija, ki se osredotoča na človekovo mesto v divjini in je obsegal le 14 strani, je občinstvo po vsem svetu spoznalo skrajne razmere na eni od najbolj divjih celin na planetu. Divjina, tako imenovani »outback«, zajema okrog 80 odstotkov avstralskega površja. Izvirni naslov: WALKABOUT / Avstralski film, 1971 / Režija: Nicolas Roeg / Scenarij: Edward Bond, Donald G. Payne, Nicolas Roeg / Igrajo: Jenny Agutter, David Gulpilil, Luc Roeg
Film, ki je v véliki divjini začel avstralsko filmsko renesanso Sredi družinskega izleta v največjem in najbolj divjem območju v Avstraliji sta odraščajoče dekle in njen mlajši brat iz meščanske sydneyjske družine nenadoma prepuščena sama sebi. Veščin in orodij za preživetje nimata. Tam ni hrane, ni pitne vode. Med tavanjem srečata fanta aboridžinskega rodu, ki ne govori angleško. Je na večmesečnem pohodu skozi divjino, s katerim bo opravil obred prehoda v odraslost. Njuno življenje je v rokah tega fanta, s katerim se ne moreta sporazumeti z jezikom. Film Nicolasa Roega velja za začetni film avstralskega novega vala. Pomembno mesto v avstralski kinematografiji zavzema tudi zaradi enega od prvih igralskih nastopov aboridžinskega pripadnika pred filmsko kamero. David Gulpilil je v 70. letih postal prvi filmski zvezdnik aboridžinskega rodu, tudi z njegovo pomočjo je avstralski film v 70. letih doživel renesanso. Po zaslugi naturalističnega pristopa, izjemne fotografije in scenarija, ki se osredotoča na človekovo mesto v divjini in je obsegal le 14 strani, je občinstvo po vsem svetu spoznalo skrajne razmere na eni od najbolj divjih celin na planetu. Divjina, tako imenovani »outback«, zajema okrog 80 odstotkov avstralskega površja. Izvirni naslov: WALKABOUT / Avstralski film, 1971 / Režija: Nicolas Roeg / Scenarij: Edward Bond, Donald G. Payne, Nicolas Roeg / Igrajo: Jenny Agutter, David Gulpilil, Luc Roeg
