Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu jutranjih novic in ostalih aktualnih dogodkov z vami preverjamo najrazličnejše mite in iščemo odgovore na večne dileme. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut, gostimo priznane strokovnjake, ki odgovarjajo na vaša vprašanja. Terenska ekipa se oglaša iz Ljubljane in okolice, aktivni seniorji pa z navdihujočimi zgodbami dokazujejo, da leta niso ovira za ustvarjalnost in dobro voljo. V rubriki Tema dneva vsak teden izpostavljamo družbeno pomembno, a navdihujočo temo, o kateri razmišljamo skupaj z gosti v studiu. Presenečenje ponedeljkovega jutra pa je zanimiv sogovornik, ki ga s pomočjo namigov razkrijemo skupaj z vami ob koncu oddaje!

»Nedelja po domače« bo vsem, ki imajo radi narodno in narodno – zabavno glasbo, ponudila uro in pol glasbenih užitkov, podkrepljenih z zanimivimi gosti s področja kulturno – etnografskega udejstvovanja v lokalnih okoljih po državi. Pester nabor vsebin bo v svoji maniri v zaokroženo celoto povezal prekaljeni in hkrati sproščeni voditelj Andrej Geržina, ki ga naši gledalci poznajo predvsem kot voditelja oddaj Dobro jutro in sovoditelja Gala večera slovenske popevke na Ptuju. V vlogi voditelja oddaje »Nedelja po domače« pa bo Andrej Geržina odkrival kulturno bogastvo lokalnih okolij in njihovih prebivalcev, vse to pa predstavil, kot se za nedeljsko popoldne tudi spodobi, v pristnem domačem ambientu lokalnih gostišč, katerih notranjost bo vsaki oddaji dala svojstven in za okolje, v katerem se nahaja, pristen ter domačen ambient. Oddaja, pod katero se bodo podpisali scenarist in urednik Smiljan Greif, režiser Marjan Kučej ter odgovorni urednik Tomaž Karat, pa bo z izbranimi vsebinami, ki bodo odkrivale zaklade slovenske glasbene in kulturno – turistične ter etnografske ponudbe v lokalnih okoljih, prvič z vami v nedeljo, 1. marca 2026. V letu 2026 pa bomo vaš zvesti sopotnik nedeljskih popoldnevov med 13:30 in 15:00 uro, kar 28 nedelj.

Mednarodno podjetje Chery iz kitajskega mesta Wuhu je v Slovenijo poslalo že dve različici vozil Jaecoo in Omoda, njihov nabor avtomobilov pa je velik. Videli boste prestižno različico modela Xlantix in igrivo znamko iCar. Vozili smo tudi enega najcenejših avtomobilov – kompakten električni mestni avto Leapmotor T03. Na kartodromu Raceland so se zbrali lastniki Toyotinih športnih modelov GR. Andrej Jereb nas je zapeljal z najmodernejšim dirkalnim vozilom Toyota GR Yaris Rally. Prvi tovorni kombi je zapeljal na nemške ceste leta 1896, zasnoval ga je Karl Benz. Predstavili bomo skulpturo naslednje generacije Mercedesovega sprinterja. Avtomobilski gigant ohranja poudarek svoje zgodovine.

Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.

Ramazan – sveti mesec V torek, 17. februarja se je po sončnem zahodu za muslimane po vsem svetu začel ramazan. Ramazan je deveti, postni mesec v muslimanskem koledarju. O pomenu postnega meseca smo se pogovarjali z muftijem Islamske skupnosti v RS mag. Nevzetom Porićem.

Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju.

5. marca bomo prvič praznovali nacionalni dan branja. Na ta dan se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, namenjeni spodbujanju bralne pismenosti in bralnih navad. Pozanimali se bomo, kako skrb vzbujajoče so raziskave glede upada bralnih navad, zakaj je branje ključno za razumevanje sveta in za razvoj posameznika in družbe. Datum ni bil izbran naključno, gre namreč za rojstni dan izjemne ambasadorke branja Mance Košir. Zato smo v studio povabili skrbnika in poznavalca njene dediščine, Žigo Valetiča, ki nam bo predstavil njeno prizadevanje za spodbujanje branja, poznejše delo z mladimi novinarji, sodelovanje v bralnih krožkih ter njen neizmeren trud za promocijo knjig. V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo z naslovom Sosedske sorodnosti, ki prikazuje arhitekturne podobnosti med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. S fotografskimi diptihi nam razkriva presenetljive vzporednice med objekti v sosedskih mestih ali pokrajinah, obenem pa zastavlja vprašanja o skupnem kulturnem prostoru ali mejah v našem spominu. Obiskali smo še Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer so ob stoti obletnici rojstva Bogdana Borčića pripravili pregledno razstavo. V opusu enega od najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja so ključna dela iz različnih obdobij, od začetnih lesorezov z mediteranskimi motivi do Dachauskega ciklusa. Njegova žena Ida Borčić nam je razkazala tudi njegov atelje, ki je še vedno ohranjen kot nekdaj.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.

Ko pade mrak, ulice postanejo drugačne. A ti ljudje so tam tudi sredi belega dne. Če si le upamo pogledati. Dokumentarni film Gram srca režiserja Jana Cvitkoviča ni film o statistiki ali kriminalu. Je film o tistih, ki so ujetniki lastnih zgodb. Vsi imajo skupno točko: tam, kjer bi se morala graditi varnost, je ostala praznina – pomanjkanje ljubezni v otroštvu. To ni le osebna tragedija, je tiha rana, ki danes odmeva na naših ulicah. V dokumentarnem filmu in pogovorni oddaji Samo gram srca ne iščemo krivcev, temveč poskušamo razumeti, kako to praznino zapolniti.

Ustvarjalci dokumentarnega filma »Gram srca« so vstopili v svet odvisnosti in na ulicah Ljubljane spremljali odvisnike, ki so v intervjujih izpovedali lastno doživljanje škodljivih posledic uporabe drog: izgubo doma, razbite in uničene družine, odvzeme otrok, prostitucija, okužbe s HIV, fizično nasilje in alkoholizem. »Spoznal sem raznorazne odvisnike. Skoraj vsem je skupna ena stvar. Pomanjkanje topline in varnosti v otroštvu. Ostala je luknja, ki jo skušajo zafilati. In jo filajo, filajo in filajo. A se nikakor ne pusti zafilat. Z nobenim gramom«, pravi režiser Jan Cvitkovič. Dokumentarec je zmagovalec 25. Festivala neodvisnega filma v letu 2025.

Petdeset let po vojaškem udaru v Čilu, s katerim je general Augusto Pinochet strmoglavil predsednika Salvadorja Allendeja, se britanska dokumentarna oddaja posveča mednarodnim vidikom diktature, ki je sledila prevratu. Združene države Amerike so si dejavno prizadevale, da bi se znebile socialista Allendeja, saj so se bale vdora komunizma v Latinsko Ameriko. Velika Britanija pa se je zanašala na pomoč Pinochetovega režima med falklandsko vojno, za kar je bila ministrska predsednica Margaret Thatcher diktatorju hvaležna vse do njegove smrti. Usoda je hotela, da so ga več kot desetletje po koncu diktature priprli prav v Londonu, vendar se mu je po zapleteni pravni bitki uspelo izogniti sojenju za zločine, zagrešene v Čilu med vladavino njegove vojaške hunte. AUGUSTO PINOCHET: THE COUP, THE TORTURE & THE WEST / Velika Britanija / 2023 / Režija: Lyndy Saville