Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Najboljši uvod v konec tedna je petkova oddaja Dobro jutro, ki vam postreže z dobro voljo in s koristnimi informacijami. V prvi uri najprej preverjamo, kaj je aktualnega doma in po svetu, pred osmo pa ponudimo najrazličnejše praktične nasvete. V nadaljevanju se posvetimo manjšim zdravstvenim težavam in rešitvam. Posebno mesto ima kulinarična rubrika Kuharske minute, kjer izpostavljamo tradicionalne slovenske jedi in razkrijemo uporabne trike, kako jih pripraviti na enostaven, a okusen način. V zadnji uri oddaje sprejemamo pozdrave in čestitke gledalcev za svoje bližnje in vas razveseljujemo s številnimi nagradnimi igrami. Naj bo oddaja Dobro jutro prava in najboljša družba ob jutranji kavi.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

O jesenskih tradicijah, starih običajih, šegah in navadah, tistih še živih in tistih že pozabljenih, se bomo pogovarjali z etnologom in profesorjem umetnostne zgodovine, doktorjem Damjanom Ovscem. Šege in stari običaji so povezovali skupnost in različne generacije ter so predstavljali tudi glavne družabne dogodke. Eden od značilnih jesenskih običajev, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, je lov na polhe. Spoznali bomo tudi tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje v Tomaški vasi na Koroškem. Jesen je od nekdaj povezana z darovi narave in značilno kulinariko. Ob jesenskih kmečkih opravilih in praznikih, kot sta trgatev in Martinovo, so na Bizeljskem postregli značilen bizeljski ajdov kolač, ki je vpisan v register slovenske nesnovne dediščine. Jesenski in zimski čas pa so ljudje na podeželju izkoristili tudi za izdelovanje zobotrebcev – kako so to počeli, nam bosta v studiu predstavila Marija Žnidaršič in Bojan Bukovec iz občine Dobrepolje.

Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?

Predstavili bomo avto nemške blagovne znamke Mercedes Benz, razreda CLA, ki ima nadgrajeno stopnjo 2++ avtonomne vožnje. Ali avtomobilski sistem razume promet? Sledi voznemu pasu? In kakšna je vloga človeka / voznika? Odgovore smo dobili v Münchnu. Mercedes Benz razreda E že omogoča samodejno prehitevanje na avtocesti. Videli boste, v katerih situacijah deluje, kako se voznik vključi v postopek in kje so meje trenutno veljavne zakonodaje. V kitajskem mestu Wuhu smo spoznali izkušnje družbe Chery, videli, kaj se lahko naučimo iz njihovega razvoja in razmišljali kako bi podobne tehnologije integrirali v evropski promet. Beseda bo še o Fordovem kombiju in osnovah ADAS tehnologij – od radarskih senzorjev do kamer in odločanja v realnem času.

Tempo, oddaja o parašportu, vsak mesec prinaša afirmativne življenjske/športne zgodbe o parašportnikih. S kamero spremljamo domača in mednarodna tekmovanja, v katerih se za najvišja mesta merijo tudi Slovenci. V prispevkih tudi o pomenu športa za invalide. Prav šport je tisti most socializacije, ki (mladim) invalidom izboljšuje kakovost življenja.

Slovenska karitas letos praznuje 35 let organiziranega delovanja v Sloveniji. S strokovnimi in srčnimi sodelavci pomaga ljudem v stiski ter gradi sočutno in solidarno družbo. Je glas revnih in izključenih. Njeno delo temelji na evangeljskih vrednotah, spoštovanju človeka, prostovoljstvu in odgovornosti do okolja. O poslanstvu Slovenske karitas, pomoči, upanju in povezanosti med ljudmi pa v tokratni oddaji Sveto in svet.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Pravljica za odrasle, spektakularna in nenavadna, tudi zato, ker jo je režiral George Miller, ki ima na vesti med drugim znamenito franšizo o Mad Maxu. Uspešna, vendar osamljena akademska predavateljica dr. Alithea Binnie je zadovoljna s svojim življenjem, ki ga živi povsem razumsko. Na konferenci v Istanbulu pa nepričakovano sreča duha, ki ji v zameno za svojo svobodo ponuja izpolnitev treh želja. S tem pride do dveh težav. Učenjakinja namreč dvomi, da je resničen, poleg tega pa je znanstvenica s tega področja in zelo dobro pozna vse zgodbe o “napačnih” željah. Duh jo vseeno poskuša prepričati o nasprotnem in ji pripoveduje neverjetne zgodbe o svoji preteklosti. Na koncu učenjakinja le pove željo, ki preseneti oba. Originalni naslov: THREE THOUSAND YEARS OF LONGING Leto produkcije: 2022 Država: Avstralija, ZDA Žanr: fantazijska drama Režija: George Miller Scenarij: Augusta Gore in George Miller po kratki zgodbi A.S. Byatt Igrajo: Tilda Swinton, Idris Elba, Matteo Bocelli, Erdil Yasaroglu

Uničenje tradicionalnega pravnega reda je bil eden manj znanih, a vseeno bistvenih ciljev nacistične države. Vzpostavitev nacionalsocialističnega pravosodja je bila prednostna naloga pri vzpostavljanju družbe, ki so jo urejali krvni in rasni zakoni. Cilj nacistov je bila podreditev sodstva in uveljavitev novega prava, kar jim je s sodelovanjem pravnikov tudi uspelo. Tako so nacisti po takrat veljavnih zakonih in odlokih lahko izvajali grozodejstva, kot je bila Akcija T4 – prisilna evtanazija duševno zaostalih ljudi. Po koncu vojne so na nürnberških procesih sodili nacističnim vojnim zločincem, odgovornim za zločine proti človeštvu. V Zvezni republiki Nemčiji pa je bilo leta 1957 kar 77 odstotkov visokih uradnikov pravosodnega ministrstva bivših nacistov. 2. del Spomladi 1934, po smrti maršala Hindenburga, se je Hitlerju ponudila priložnost za uveljavitev absolutne oblasti v Nemčiji. To mu je tudi uspelo, saj je po noči dolgih nožev zelo oslabil moč SA, premagal opozicijo, odstranil svoje nasprotnike in si podredil sodstvo. Odvetnico Lilo Kuznitsky so zaradi pomoči Judom in zarotnikom obsodili in jo usmrtili z giljotino. Odvetnik Hans Litten je po dolgotrajnem mučenju v koncentracijskem taborišču naredil samomor. Nacistični pravnik Werner Best je bil pozneje obsojen na smrt, a je v zaporu preživel le šest let. Rabelj Johann Reichhart pa je po vojni usmrtil veliko število vojnih zločincev – svojih nekdanjih nacističnih delodajalcev. A JUSTICE OF TERROR / LES TRIBUNAUX DE LA TERREUR / Francija / 2023 / Režija: Jean-Marie Barrère, Marie-Pierre Camus

Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.