Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Oddaja Lučka je namenjena najmlajšim, torej predšolskim otrokom in otrokom iz nižjih razredov osnovne šole. Sestavljena je iz več sklopov, in sicer iz uvodnega pogovora med voditeljico in lutko, delavnice za otroke, prispevkov o obravnavani tematiki in risank. Priprava oddaje poteka v sodelovanju z dvojezičnimi osnovnimi šolami in vrtci v Prekmurju. A Pitypang című gyermekműsor a legkisebbeknek, tehát az óvodásoknak és az alsó tagozatos általános iskolásoknak szól. Az adás a szórakoztató jellegen kívül oktató jellegű is, hiszen egy-egy adott témával foglalkozik, amelyről a gyerekek a műsorvezetővel és Makk Palkóval beszélgetnek, a stúdión kívül pedig »élőben« is sok mindent tapasztalnak és kipróbálhatnak.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V rubriki »Dobro jutro, imam problem!« skupaj z gledalci premagujemo najrazličnejše zagate, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Jutro z nami je dobro jutro!

Na jugu Sicilije živita Lorenzo in Angela Reina s sinovoma Liberom in Christianom. Lorenzo je posest, na kateri so njegovi kipi in gledališče na prostem, poimenoval kmetija umetnosti. Južna Sicilija slovi po številnih sladicah, zlasti minne di vergine, mille feuille, kanolih, marcipanu in seveda sladoledu. Lorenzo izdeluje rikoto in tako imenovani jamski sir, ki ga zori v skriti jami. Angela bo pripravila panelle, pogačice iz čičerkine moke, vode, soli in peteršilja. Po navadi jih ocvrejo, ona pa jih speče v pečici, da so manj mastne. Angela in Christian bosta na odprtem ognju za kosilo skuhala pastirsko enolončnico iz ovčetine in obilice zelenjave. Pripravljata jo enako kot njuni predniki. Meso so iz vroče posode nekoč jemali kar z roko. Starejši sin Libero igra v glasbeni skupini Levana. Nocoj bodo imeli prvi koncert v gledališču na prostem. Za praznovanje po koncertu bo spekel lazanjo z domačo rikoto in jajčevci, Angela pa bo pripravila kanole iz kakavovega testa z rikoto in koščki kandiranega sadja. Večerji bo sledila pokušnja Lorenzovega jamskega sira, nad katerim bodo gostje navdušeni.

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.

Turisti preplavljajo najlepša svetovna mesta, slikovite kraje, eksotične morske obale, gorske grebene, prodirajo v najbolj skrite kotičke našega planeta in posegajo že po vesolju. Iščejo kraje »kjer ni turistov« in gostilne, »kamor hodijo samo domačini« in nato s posnetki svojih dosežkov polnijo splet. A takih zaželenih krajev, turističnih ciljev, kjer se ohranja utrip življenja lokalnih prebivalcev, je na svetu vse manj. Vse več je Barcelon, Amsterdamov, Benetk… krajev, v katerih imajo prebivalci negativen odnos do turistov, zaradi katerih ne morejo več normalno živeti. Kje je prihodnost turizma, kako zaščititi najlepše naravne oaze pred množicami in jih vendarle pustiti dostopne? V Bohinju so se tega izziva lotili celovito.

Roman Podrobnosti, švedske novinarke in pisateljice Ie Genberg, pred kratkim preveden v slovenski jezik, je prejel nagrado za najboljši švedski roman in bil uvrščen v ožji izbor za mednarodno nagrado Booker. V štirih zgodbah, tankočutno povezanih med seboj, se pred bralcem razkrijejo odnosi, ki so junakinjo pomembno zaznamovali. Kako se gradi naša identiteta? Kakšna je vloga posameznikov, ki vstopajo v naše življenje in izstopajo iz njega, kakor na vlak, ki drvi, se ustavlja in gre nato naprej svojo pot? Odnosi, tudi spomini nanje, se v nas lahko vtisnejo kot tetovaža – trajno, z vsemi podrobnostmi.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Jesen v Evropski prestolnici kulture, ki je letos simbolično povezala obmejni mesti Nova Gorica in Gorica, je prinesla živahno dogajanje ob meji. Ob modnem spektaklu Mateje Benedetti smo se spraševali, ali je trajnostna moda res samo za izbrane. Rdeča preproga je že ob prihodu gostov ustvarila občutek glamurja, vendar dogodek ni bil le vizualni spektakel - postal je umetniški manifest, ki je povezal modo, umetnost, ekologijo in prihodnost. Na simpoziju Klimatsko stoletje Goric so razpravljali o prihodnosti hrane, medtem ko je mednarodna fotografska razstava Mejnosti/Borderlines predstavila dela 14 avtoric in avtorjev iz Slovenije, Italije in Avstrije, ki raziskujejo pojem meje. Na festivalu Poklon viziji je gostoval Veton Nurkollari, soustanovitelj in programski direktor kosovskega festivala Dokufest, enega najpomembnejših dokumentarnih festivalov v jugovzhodni Evropi. Z njim smo se pogovarjali o moči in pomenu dokumentarnega filma v sodobni kinematografiji ter o izzivih, s katerimi se danes soočajo mladi ustvarjalci. Avtorica: Nataša Žunić

S slavnostno prireditvijo Olimpijskega komiteja Slovenije ter njegove Fundacije Miroslava Cerarja in Leona Štuklja bo dobrodelno leto Janje Garnbret dobilo piko na i. Izjemna športna plezalka je letošnja ambasadorka botrstva v športu in častna pokroviteljica večera. V neposrednem prenosu iz Grand hotela Union se bomo priklonili njenemu letu, spoznali športnika, ki jo bo nasledil v letu 2026, in prešteli vse donacije, ki bodo pomagale mladim športnikom, do katerih življenje ni prijazno, da bo njihova prihodnost vendarle svetlejša.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Vabimo vas na Gorenjsko, kjer si je svoj dom na ranču, ustvaril lesarski mojster, ki s svojim poslanstvom nadaljuje dolgoletno družinsko tradicijo. Kot se za pravega mojstra spodobi, si je uredil dom v objemu lesa, in sicer v tradicionalnem toplarju. Starejše generacije se rade hudujejo, češ, da mladih ohranjanje tradicije in dediščine prednikov sploh ne zanima. A v resnici še zdaleč ni tako. Dober dokaz sta naša naslednja gosta, ki tako skozi ohranjanje starih kosov pohištva kot skozi negovanje lesne obrti prenašata znanje ter ljubezen do lesa na naslednje generacije. Spoznajte mlado družino, ki je zavihala rokave in si dom ustvarila v več stoletij starih hiši. Da je slovenska arhitektura nekaj posebnega, dokazujemo iz tedna v teden. A smisel za oblikovanje in estetiko se ne ustavlja le znotraj naših meja. Slovenski arhitekti in oblikovalci vse pogosteje ustvarjajo tudi v tujini - s projekti, ki prepletajo lokalno znanje, svetovljanske ideje in občutek za dom. Tokrat se bomo z Alenko Dirnbek preselili na drugo stran sveta - na sončno Zlato obalo v Avstraliji, kjer živi in ustvarja Slovenka Dina Velikajne Kenins.

Ustvarjalci oddaje Avtomobilnost so dolgoletni odlični poznavalci avtomobilskih tehnologij in sodobnega razvoja na področju prometne varnosti, varovanja okolja in novih mobilnostnih smernic. Želja avtorjev oddaje je pogledati globlje v zakulisje industrije ter spoznati tako razloge kot metode, s katerimi sodobni svet avtomobilizma naslavlja preoblikovanje družbe v bolj trajnostno mobilnost. Posebnost ekipe Avtomobilnosti je tudi močno razvit čut do aktivne vloge pri povečanju prometne varnosti. Člani ekipe so namreč avtorji številnih preventivnih dogodkov in pobud, skupno pa jim je tudi to, da k sodelovanju zelo radi povabijo gledalce, bralce in poslušalce.

Čelistka Anastacia se vrne v Ukrajino. Bojeva mama je ljubosumna na njegovo učenko Elin in brezobzirno moti njun pouk. Vodstvo orkestra si želi v koncertno dvorano privabiti nove generacije poslušalcev. Odločijo se, da bo bližajoči se koncert za noč čarovnic moderiral vloger, ki ima veliko sledilcev med otroki. Ko se Simon javno spogleduje z Regitze, se Jeppe odloči ukrepati. ORKESTRET / The Orchestra / Danska / 2022 Scenarij (ideja Adam Price): Mikkel Munch-Fals, Søren Felbo, Anna Juul Režija: Mikkel Munch-Fals V glavnih vlogah: Frederik Cilius Jørgensen, Rasmus Bruun, Neel Rønholt, Caspar Phillipson, Emma Sehested Høeg, Ina-Miriam Rosenbaum

Dževan Karahasan je eden najpomembnejših sodobnih avtorjev s področja Bosne in Hercegovine. Njegovo delo in življenje odslikavata novejšo (trpko) zgodovine te države. Mostar, maj 2015. Dvajset let po končani vojni v Bosni in Hercegovini dr. Dževad Karahasan, pisatelj, dramatik in esejist, ki je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Vilenica in evropsko nagrado za esej, obišče to starodavno mesto in nagovori meščane na literarnem večeru. Potem v mestu preživi dva dni in dve noči. Podnevi obiskuje njemu ljube kraje in se pogovarja z mestom, ponoči pa v hotelski sobi piše nov roman. Tudi mesto ne molči. Pisatelju odgovarja z usodo Mostarčanke Indire Fajić, bralke Karahasanovih romanov, in zgodbo njene družine. Dokumentarna drama Po dežju je preplet pisateljevega razmišljanja o življenju, smrti, ljubezni, sovraštvu, ženski, moškem, o moči besede in spomina ter pripovedi Mostarčank iz družine Fajić o njihovem življenju zlasti v času vojne. Pisateljevo filozofsko razmišljanje in stvarne pripovedi dveh žena, ki sta vojno doživeli v vsej svoji krutosti, ustvarijo svojevrstno podobo nekega časa, ki je, kot pravi sam, gibljiva podoba večnosti, te pa ne more nič na svetu tako dobro izraziti kot jezik.