Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Cofek se z izleta v gozd vrne z novimi prijatelji. Groza, Cofek ima bolhe! Najbolj od vsega sovraži strašansko smrdljivi šampon proti bolham, zato preizkusi vse trike, da bi se izognil umivanju.

Nenadoma začne Ernest kihati in sploh ne more nehati. Po pregledu zdravnik ugotovi, da je Ernest alergičen na mišjo dlako!

Panika, Pepe je odšel! Pa ne na počitnice, kot sklepajo otroci s Kakadudu TV-ja, zbežal je od doma. Spakiral je svoje stvari, zaprl kovček in odšel. Kam? V Koper, to vemo, saj so ga otroci tja že večkrat povabili. Iskat je šel nove prijatelje, Kakadudu ga je namreč grdo užalil. Kako se je vse skupaj končalo, bomo videli v naslednji oddaji.

Bor je odprl laboratorij za črke in besede. V njem bo nakuhal domišljijo in besedno ustvarjanje se lahko prične. Ko bo pritisnil kaj nekaj pik na koncu zadnjega stavka bo njegova nova knjiga dokončana. Zelo zanimiva in napeta bo! Kriškraški v studiu bodo izumljali zabavne besede za nov slovar ali kot bi rekli pošasti Bu in Ba, »sluzvar«.

Jakob je bolan. Nima vročine, nič ga ne boli, čokolada mu ne diši, najraje pa bi spal in sanjal. In kar je najhuje – njegova bolezen je očitno nalezljiva! Bolni so že trije, štirje, pet Firbcologov! Pia pokliče novinarje Infodroma – tole je ekskluzivna novica. Jure in Manca bred boleznijo pobegneta na trening bejzbola, Živo in Tamaro pošljeta k ovcam, Jakoba Z. in Avo pa na snemanje oddaje Male sive celice.

Teodozija, Henry, Will in princesa Safija se znajdejo ujeti v kleti stanovanja, kjer naj bi živel vlomilec v Throckmortonov dvorec. Prestrašeni so. Z njimi je tudi kača, v katero se je spremenil vlomilec. Jim bo uspelo priti iz kleti? THEODOSIA/Francija, Nemčija/ 2021 Scenarij: Joe Williams (po knjižni predlogi Theodosia and the Serpents of Chaos avtorja R.L.Lafeversa) Režija: Matthias Hoene V glavnih vlogah: Eloise Little, Yasmina El-Abd, nana Agyeman-Bediako, Frankie Minchella

Lipicanci, ena najstarejših kulturnih pasem konj na svetu, so slovenski ponos, tradicija. Najdemo jih v tudi v naši literaturi, na evrskem kovancu, med protokolarnimi darili. Črna žrebeta, ki z leti osivijo do prepoznavne bele, so vzredili Habsburžani, postali pa so slovenski simbol. Zibelka lipicancev, njihov prvi dom, je Lipica, a jih danes najdemo tudi drugod po Sloveniji in v svetu. Koliko in zakaj je lipicanec tipično slovenski in ali je res samo naš? Zakaj ima pri Slovencih posebno mesto?

Zavist se je med Slovenci že zdavnaj udomačila, saj je o njej pisal že Valvasor, svoj prostor pa je našla tudi v številnih pregovorih. Kaj in zakaj zavidamo? Kako močno zavist zaznamuje Slovence? Je res del naše nacionalne biti, značaja? Kako se kaže, od kod izvira, kaj nam povzroča? Se znamo soočiti z njo? Kaj o zavisti pravijo tisti, ki jo občutijo zaradi svojih uspehov, bogastva, bolj zelene trave? Svoje poglede in izkušnje o pregovorni slovenski zavisti razkrivajo strokovnjaki in posamezniki z različnih področij: psihologije, zgodovine, prava, duhovnosti, športa, umetnosti. Dopolnjujejo jih zgovorne upodobitve in ilustracije zavisti slovenskih avtorjev.

Ključ odklene skrbno varovano skrivnost nesrečnega zdravnika. Odkrita Pandorina skrinjica pa med sosedi sproži učinek domin in na plano ena za drugo pridejo skrivnosti ostalih stanovalcev. Izkaže se, da sta blišč in uglajenost zgolj fasada, za katero se skrivajo temne plasti človeške narave. Na videz nepovezano izginotje enega izmed sosedov pripelje inšpektorja Vrenka do morilca.

Naša ekipa je obiskala Biotehniški center Ljubljana. Bili smo tudi na devetem srečanju mladih prevzemnikov kmetij. Predstavljamo projekt, ki so ga poimenovali Počutje na kmetiji. S projektom opozarjajo na težave v duševnem zdravju in na pomoč prilagojeno kmečkemu prebivalstvu. Na natečaju za Naj hlev je v kategoriji spletnega glasovanja slavila kmetija Rabič iz Slovenske Bistrice. Predstavljamo znanstveno raziskavo s katero so dokazali bioinsekticidno delovanje proteinov iz gob na koloradskega hrošča.

Smrt, soočenje svojcev z izgubo bližnjega in nato … vprašanje darovanja organov. Vprašanje, ki zadeva eno od najvišjih moralnih in etičnih odločitev, zadene v trenutku izbruha najmočnejših čustev. Kako se odločiti? Kako bi se odločil on – mlad fant Simon Limbres, čigar srce postane osrednji lik romana Pokrpajmo žive francoske avtorice Maylis de Kerangal? V času, ko svetu vrednote določa diktatura kapitala, je to dejanje – odločitev za darovanje organov – najvišja gora nesebičnosti in človečnosti.

Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana Doberdob pisatelja Prežihovega Voranca. Roman naj bi popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se v prvi svetovni vojni borili na Doberdobski planoti, kjer se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj. Roman v resnici izide šele leta 1940, pisatelj pa ga v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis vedno znova izgine v nenavadnih okoliščinah – tudi zato, ker je nastajal v obdobju, ki ga je Prežihov Voranc kot politični aktivist večinoma preživel v ilegali. Voranc namreč ni bil le pisatelj, pač pa tudi eden prvih komunistov na Slovenskem, agent Kominterne, popotnik in poliglot, osebno pa zelo skromen mož z vrednotami, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije. Doberdob – roman upornika je igrano-dokumentarni film o trnovi poti edinega slovenskega avtobiografskega romana na temo prve svetovne vojne in portret njegovega klenega avtorja, pisatelja in političnega aktivista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

Ana Schnabl je ena izmed naših najvidnejši sodobnih pripovednic. Njena štiri prozna dela so bila prevedena v več jezikov, v zadnjem letu pa se je uveljavila tudi kot kolumnistka britanskega časopisa The Guardian. Avtoričin novi, tretji roman nosi naslov September. Pisateljica je vtkala izvrstno psihologijo likov v pripoved o družinskem nasilju in premagovanju travm, ki zaznamujejo odraščanje protagonistke Evelin Oderlap. September, ki je tudi roman o spominjanju in odpuščanju, odlikuje avtoričin izjemen občutek za jezik. V drugem delu oddaje bomo predstavili s Cankarjevo in Veronikino nagrado ovenčano pesniško zbirko Tuskulum Denisa Škofiča. Pesnik odstira svoj pogled na razmerje med človekom in naravo ter se pri tem navezuje na rodni prekmurski svet z motiviko ljudskih običajev, ob branju pa se nam razkrivajo tudi sledi antične mitologije, krščanske motivike, legend in bajk. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Primož Meško

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Svet zanju ni prevelik, adrenalin in poslanstvo pa kar kličeta, da se jima odzoveta: mladi vloger Bit in njegov brat se podajata na pot po vseh kontinentih in doživljata svojevrstne dogodivščine ter širita pozitivno energijo. Da se pišeta Sever, je morda naključje...ali pa tudi ne. Pot ju vodi tako na sever kot na jug, tako na vzhod kot na zahod. Odvisno, s kakšne perspektive gledamo na situacijo. Eno pa je zanesljivo: njuna pot je "odbita"! Peripetije na letališču so le svojevrsten uvod v nepozabno dogodivščino naših junakov Bita in Anžeta, ki spoznavata Cancun, njegovo zgodovino in kilometrske plaže, obenem pa se soočata s tanko ločnico med prestižem ter kruto realnostjo in bedo. Na JZ obiščeta eno najbolj znanih naravnih mehiških znamenitosti Cenote. Prečkata Las Coloados, ki slovi po solinah roza barve in flamingih. Prvi del se zaključi v mestu Valladolid, ki s svojo tipično arhitekturo pusti prav prijeten vtis.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Kako so se kitajski avtomobili v zadnjih dvajsetih letih izboljšali? V oddaji primerjamo najnovejše kitajske modele z vozili izpred dvajsetih let. Kaj imajo Kitajci radi v avtomobilih, kaj si lahko obetamo Evropejci in kje moramo sprejeti kompromis? Preizkusili smo novo generacijo kombija Volkswagen Transporter, ki letos praznuje 70. rojstni dan. Testirali smo dizelsko in električno različico. V novicah bomo razložili, kako norveški ladjar prodaja svoje škodljive izpuste. Predstavili bomo tudi motocikel z varnostnim pasom. Ob koncu oddaje še zgodba o novem električnem SUV-ju Škoda Elroq.

Primarij Matjaž Lunaček je specialist psihiater, ki se ukvarja se s psihoanalitično prakso in uporabo psihoanalize v literaturi in vzgoji. Matjaž Lunaček je študiral primerjalno književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1994 in 2006 se je izobraževal v Rimu v okviru Italijanskega psihoanalitičnega združenja. V fokusu tega psihiatra in tudi pisatelja so pojavi, ki že desetletja delijo slovensko javnost. Njegov lok je jasen in sega od generacijskega spomina do nezavednega, saj oboje opredeljuje Slovence bolj, kot bi si upali priznati. V igrano-dokumentarnem filmu Prideš z nočjo protagonist Matjaž Lunaček preživi nekaj časa kot gost v klavzuri Cistercijanskega samostana v Stični. Osebne refleksije o človeku Zahoda odpošilja v pismih Arthurju Rimbaudu, genialnemu piscu iz druge polovice 19. stoletja. Lunačkov monolog preide v dialog in se v filmskem času razvije v kompleksno antično ljubezen. V pismih se sin Matjaž ozre tudi na usodo pokojnega očeta, akademika Pavla Lunačka, zdravnika, ki je v času narodnoosvobodilnega boja postavil in vodil partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu. Slovenci kot narod nismo doživeli katarze. Je za to dejanje v nas preveč sovraštva? V sebi nosimo preveč nevrotičnih prvin, potlačenih misli? Naš film ne prinese odgovora, ponudi pa način, da drug drugega slišimo. V pijanem čolnu življenja osrednji junak Matjaž Lunaček sprejme tistega, ki pride z nočjo, kot človek človeka, brez ideološkega in političnega nasilja. Scenaristka in režiserka je bila Alma Lapajne.