Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba je Špela Močnik Paradiž. Jutro z nami je dobro jutro!

Kjerkoli se pojavi človek, za njim ostanejo smeti. Tako je bilo v kameni dobi in je še danes. Kamenodobni človek je za sabo puščal ostanke kosti in prvih kamnitih orodij. Živel je sredi odpadkov, ki jih je proizvajal, toda ko je odšel naprej, jih je vase znova vsrkala narava. Šele s trajno naselitvijo in pojavom mest je postalo jasno, da se utegnejo človekovi odpadki sprevreči v težavo. Prav boj z odpadki je tlakoval pot novim izumom, denimo kanalizaciji in ne nazadnje avtomobilu, ki je zamenjal konjsko vprego. Toda če so družbe pred nami skušale živeti z odpadki tako, da so jih ponovno uporabile, se vedno bolj zdi, da naša družba od izuma plastike živi le še za to, da troši in zasipa planet s smetmi. Smeti svojih prednikov občudujemo v muzejih, naše pa so vidne v naravi tudi na najodročnejših kotičkih planeta. THE HISTORY OF TRASH / DER MENSCH UND SEIN MÜLL - EINE GESCHICHTE DES WEGWERFENS / Nemčija / 2022 / Režija: Dorothea Nölle

V oddaji Mostovi so na ogled aktualni dogodki predvsem z dvojezičnega območja Prekmurja, s posebnim poudarkom na narodnostni tematiki. Najbolj zastopana področja so narodnostna kultura, izobraževanje, ohranjanje izročila, narodnostna politika, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja ipd. Ob sredah se izmenjujejo rubrike Gospodarstvo – bogastvo, Sejalec, Na zdravje, Šolska klop in rubrika z naslovom Spominjamo se …, ob petkih pa rubriki Naša dediščina in Med nami živijo. A Hidak című magazinműsorban a legnagyobb mértékben a nemzetiségi politika, a nemzetiségi kultúra, az oktatás és a hagyományőrzés területe, a gazdaság, mezőgazdaság, környezetvédelem stb. van képviselve. A szerdai Hidakban a következő rovatok váltakoznak: Gazda(g)ság, Magvető, Egészségünkre!, Iskolapad és Emlékezünk…. A pénteki Hidakban pedig két rovat váltakozik: a Köztünk élnek és a Hagyományőrző.

V zadnjih letih strokovnjaki opažajo skrb vzbujajoče povečanje števila otrok z govorno-jezikovnimi težavami. Pri pomoči imajo osrednjo vlogo logopedi, ki pomagajo odpravljati težave z govorom in jezikom, ter surdopedagogi, ki podpirajo gluhe in naglušne osebe. A pomanjkanje teh strokovnjakov postaja čedalje večji problem, ki vpliva na celoten sistem. Kakšne so rešitve in kaj lahko storijo starši, izveste v tokratni oddaji.

Na Pušči so ustanovili novo romsko kulturno-turistično društvo Djag - Ogenj, ki si prizadeva za ohranjanje romske kulture. Miša Kontreca že vrsto let poznamo kot izjemnega glasbenika in vokalista, ki skuša ohranjati etno zvrst glasbe živo tudi v Sloveniji. Nedavno je izdal nov singel z naslovom Panonsko morje. Tudi poleti bomo z vami. S ponovitvami izbranih oddaj se bomo spomnili zgodb iz sezone, ki so pustile največji pečat.

Mladi kmetje in kmetice se lahko do 11. julija prijavijo na izbor za Inovativnega mladega kmeta/kmetico 2025. Vinska pot v prestolnici je gostila slovenske vinogradnike, ki so najboljša vina predstavljali obiskovalcem. Na Biotehniški fakulteti nam strokovnjaki s Katedre za pedologijo in varstvo okolja predstavijo mikrobiološko sestavo tal. Tokrat smo preverili, kaj prinaša zbiranje knjigovodskih podatkov gorenjski turistični kmetiji. Obiskali smo tudi računovodsko pisarno KGZ Kranj, kjer zbrane podatke s kmetij analizirajo.

V slikovitem dalmatinskem mestecu Rogotin, na pol poti med Splitom in Dubrovnikom, so postavili prve vetrne orgle na svetu. Vse se je začelo pred približno desetimi leti, ko se je nekemu sanjaču porodila zamisel, ki je ni bilo lahko uresničiti. Danes vodi na vrh hriba Trovro s kamni tlakovana pot k razgledni točki s panoramskim pogledom in daljnogledom, iz nenavadnega glasbila pa prihaja edinstven koncert vetrov, ki se razlega po mestu in zalivu. Skoraj neverjetna je zgodba italijanske paraolimpijske športnice Katie Aere, ki je pri dobrih tridesetih letih postala invalidna zaradi hude avtoimunske bolezni, pri štiridesetih pa je v boju za ohranitev življenja presegla samo sebe in posegla po rekordu in medaljah na paralimpijskih igrah v Tokiu in Parizu. A tudi to še ni vse … V Piranu je muzej, ki je redkost tudi v svetovnem merilu. Razstava ene najstarejših skupin živali na našem planetu navdušuje obiskovalce z edinstvenimi, neverjetnimi oblikami, barvami in vzorci školjk in polžev. Med polži so tudi izjemno veliki primerki, za katere je težko verjeti, da so sorodniki vrtnega polža. Razstava se vedno znova dopolnjuje in spreminja z novimi primerki in zgodbami, ki jih vodi misel na zaščito tega ogroženega dela narave na planetu. Florian in Arthur Waldner s kovaškimi kladivi in ognjem oblikujeta različna orodja in pripomočke za vrt. Zadnja kovača na Južnem Tirolskem sta vesela velikega povpraševanja po svojih izdelkih. A zakaj bi kdo kupil ročno izdelano orodje, če lahko kupi industrijsko izdelano v trgovini? Odgovor je preprost: kmetje in vrtnarji za svoje delo pogosto potrebujejo orodje določene širine ali dolžine in cenijo spretnosti južnotirolskih kovačev, ki nadaljujeta dolgo tradicijo. Kovačnica v Schleisu je stara dobrih 100 let, orodje pa tu izdelujejo že od leta 1956. Za ljudi z motnjami v razvoju je vključevanje v družbo in življenje zelo pomembno. Kljub široki paleti ponudb, kot je delo v skupinskih delavnicah, pa to ni primerno za vsakogar. Florian Offinger je 26-letni avtist, ki se težko znajde v prostoru z drugimi ljudmi. Svoje mesto je našel pri socialnem delavcu in mizarju Thomasu Schenku v Nördlingenu na Švabskem, ki ga je vključil v edinstven projekt. Edini avtomobilski safari in pustolovski park na Madžarskem ponuja poseben program za otroke in odrasle. Richterjev safari park se nahaja v Nagykőrösu. Divje živali, ki so nekoč delale v Madžarskem nacionalnem cirkusu in drugih cirkusih, tu preživljajo svoj zasluženi počitek v čudovitem in zanje primernem okolju, ki je skladno z mednarodnimi smernicami za zaščito živali. Okoli leta 1900 je münchenska secesija začela svoj zmagoviti pohod po Nemčiji. Vsakdanje življenje naj bi postalo lepše, je obetala. Toda mlade umetnike je zanimal tudi pravičnejši in bolj trajnosten način življenja, kot je bilo opazno na razstavi v münchenskem razstavišču Kunsthalle.

Avtor knjige NAVDIHI IZ DIVJINE, priljubljeni britanski pustolovec, voditelj oddaj, pisec in popotnik Ben Fogle, v njej strne svoja spoznanja z mnogih ekstremnih odprav v razmišljanje o tem, kaj vse ga je divjina naučila o življenju, o spopadanju z neuspehi, s srečo in nesrečo, s tveganjem, strahom in stremenjem po uspehu, ter mu dala najpomembnejše: zaupanje vase. V oddaji bodo o vtisih po branju knjige in o svojem doživljanju divjine spregovorili televizijski snemalec in scenaristka, ki sta divjino doživela po službeni poti, slovenski polarni raziskovalec, ki je z odpravo prečil grenlandski ledenik, ter doktorica biomedicine, ki je postala vodnica po divjini, raziskovalka in interpretka narave.

Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.

V oddaji bomo predstavili prvi del projekta Barok v Sloveniji, ki poteka v Narodni galeriji. Gre za razstavo, na kateri so predstavljene slikarske in kiparske umetnine, ki so nastale v 17. in 18. stoletju na območju današnje Slovenije. Zanimalo nas je, kakšne zgodbe razkrivajo in kako so potekale priprave na razstavo, ki se je pravkar odprla za javnost. V Narodnem muzeju Slovenije pa že pospešeno pripravljajo drugi del projekta, v ospredju katerega bodo dosežki arhitekturne in uporabne umetnosti tega obdobja.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Mednarodni glasbeni šov talentov Virtuozi letos zaznamuje 10-letnico. Oddaja, ki navdušuje gledalce vseh generacij, predstavlja najbolj nadarjene mlade klasične glasbenike. V drugem finalnem večeru bomo končno spoznali najbolj nadarjenega virtuoza iz vsake od petih držav. Poleg finalistov bodo nastopili tudi svetovno znani žirantje Dimash, Hauser, José Carreras in maestro Plácido Domingo.

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Pred tremi leti je mlad nizozemski par prišel na sever Švedske. Zaljubila sta se v Norrbottensko okrožje in se odločila, da svojo življenjsko zgodbo zastavita prav tam. Arjoen je v razvijajoči se regiji, ki je sopomenka za evropski zeleni prehod, dobil službo in odprl podjetje, v okviru katerega vodi turiste po tamkajšnji naravi, Shannon pa je v mestu Lulea našla zaposlitev v mestni galeriji.

Sara in Niklas sta podpornika in oglaševalca zelene revolucije v Severni Evropi. V mestu Lulea na severu Švedske, le 150 kilometrov oddaljenem od arktičnega kroga, so zagnali osupljiv projekt zelenega prehoda, v okviru katerega kar nekaj mest vabi mlade ljudi, da se jim pridružijo. V regiji ponujajo izobraževanja, pomoč pri iskanju zaposlitve, stanovanja, odprti so za mlade talente. Njihovo sporočilo je: Dobrodošli, talenti vseh vrst!

Drevo je preplet intimnih zgodb o družini, žalovanju in mladostni ljubezni, ki se iz sladkih ukradenih pogledov prelevi v prepovedano upanje, potem ko grožnja krvnega maščevanja začrta nova pravila življenja. Režija: Sonja Prosenc / Igrajo: Katarina Stegnar, Jernej Kogovšek, Lukas Matija Rosas Uršič, Saša Pavlin Stosič, Suad Fazli