Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

V torkovi oddaji Dobro jutro vas tokrat čaka virtualno popotovanje v preteklost s projektom Sprehod spomina, ki osebam z demenco omogoča sprehod po Ptuju iz 60-ih let prejšnjega stoletja. Zgodovinar dr. Gregor Antoličič bo v rubriki Na sledi preteklosti predstavil razburljivo zgodovino papežev – od njihovega nastanka in vloge skozi stoletja do škandalov, ugibanj in političnih vplivov, vse v luči svetega leta 2025, ter napovedali rekreativni kolesarski maraton Okoli Pohorja, ki bo 8. junija v Mariboru. V studiu se nam bosta pridružila reper Emkej in Niko Senekovič, ki bosta predstavila uradno himno dogodka. Goran bo znova sprejel izziv – tokrat se bo preizkusil kot modni oblikovalec na srednji šoli v Celju, kjer število dijakov na tem področju hitro narašča. V studiu bomo gostili Metko Leljak in Dragico Ropac, ki bosta predstavili tradicionalno slovensko izdelovanje cvetja iz krep papirja. V vrtnem kotičku bomo govorili o kaktusih – njihovi negi, cvetenju, razmnoževanju in presajanju. Obeležili bomo tudi 10. obletnico Operne noči v Mariboru, za glasbeno piko na i bo v živo nastopil Peter Prohart Trio, ki bo predstavil novo skladbo Koža prav. Oddajo bosta vodila Katja Treer in Andrej Geržina.

Pevec in kitarist Janez Bončina je v svoji šest desetletij dolgi glasbeni karieri pustil močno sled v slovenski in jugoslovanski pop kulturi. Kot skladatelj, pisec besedil ali aranžer je ustvaril celo kopico vrhunskih skladb za različne zasedbe, v katerih je nastopal, kot tudi v svojih samostojnih projektih. Njegova ključna skladba je Gvendolina, kdo je bil? iz leta 1972, ki jo je napisal za kultno slovensko skupino Srce. Muziciral je v različnih glasbenih žanrih, od jazz rocka, fussiona, funka, ritem in bluesa ter soula. Začel je kot kitarist pri Helionih in Mladih levih, potem pa je vse več pel. Bi je vokalist pri zasedbah The Generals, Srce, Yu rock selekcija in September. Konec osemdesetih pa je na kratko zaplaval še v metalske vode s skupino Junaki nočne kronike. Vseskozi je sodeloval z vrhunskimi instrumentalisti. V dokumentarcu se pojavi večina njegovih sodelavcev in soborcev, ki so ustvarjali v različnih obdobjih: Dečo Žgur, Matjaž Deu, Tomaž Domicelj, Braco Doblekar, Čarli Novak, Marjan Maliković, Tihomir Pop Asanović, Dado Topić, Vedran Božić, Jadran Ogrin, Primož Grašič, Grega Forjanič, Brane Kastelic, Jani Hace, Mark Lemer, Tomo Jurak, Tadej Tomšič, Trkaj, Murat & Jose, Matevž Šalehar – Hamo in mnogi drugi.

Stane Jagodič je radoveden in iščoč umetnik, za katerega se zdi, da prihaja iz prihodnosti, a se je s svojim delom že zapisal v preteklost. Njegovo ustvarjanje je brezčasno kot polje, na katerem nastajajo risbe, slike, fotomontaže, kolaži, grafike, asemblaži, performansi, besedna umetnost ... Ne boji se izzivov časa in novih tehnik, saj te pri svojem delu pogosto uporablja. Je umetnik, ki ga zaznamuje kritičen pa tudi satiričen odnos do sveta. Njegovo umetnost določa izjemno prefinjen in natančen estetski konstrukt, za katerim se skrivajo sledovi burnega in navdihujočega popotovanja po desetletjih slovenske in evropske umetnosti. V dokumentarnem portretu so o njegovem ustvarjanju govorili Barbara Sterle Vurnik, Gregor Dražil, Lev Menaše, Jure Kirbiš, Peter Krečič, Dejan Sluga, Maja Kač in Miha Colner.

Dnevni časnik slovenske manjšine v Italiji Primorski dnevnik letos slavi okroglo obletnico. Od samega začetka delovanja dnevnik odlično opravlja svojo vlogo informiranja, a tudi ohranjanja in razvijanja identitete, pripadnosti ter jezika Slovencev v deželi Furlanije Julijske krajine. O tem v oddaji s predsednikom Zadruge Primorski dnevnik in bivšim odgovornim urednikom Sašo Korenom.

Obiskali smo tretji Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2025 v Kranju, v okviru katerega poteka zanimiv mednarodni strokovni in izkustveni program WellBIEN, ki raziskuje, kako lahko umetnost prispeva k ohranjanju in krepitvi zdravja. Na delavnicah so se ukvarjali s tekstilom, pri čemer pa ni bil pomemben izdelek, temveč sam proces. Pregovorno znani bosanski humor nam je pomagal preživeti v najtežjih časih, pravi član oblikovalske skupine TRIO Bojan Hadžihalilović, ki je pred kratkim obiskal Slovenijo. V Cukrarni so namreč predstavili serijo plakatov Greetings from Sarajevo. Njihova dela, od ovitkov za glasbeni skupini Plavi orkestar in Bijelo dugme do naslovnic za revijo Mladina, so oblikovala podobo nekdanje Jugoslavije v ključnih zgodovinskih trenutkih. Slovenski film se je rodil pred 120 leti, ko je odvetnik Karol Grossman napravil prve posnetke pri nas, to je bil odhod od maše v Ljutomeru. Tudi prvi celovečerni v film V kraljestvu zlatoroga in prvi zvočni celovečerec Na svoji zemlji sta zapisana v filmsko zgodovino. Številne filmske zaklade hranijo v Arhivu Republike Slovenije, nekaj smo si jih ogledali na razstavi Od filma do arhiva. Manj znano pa je, da je ravno pri Karolu Grossmanu v Ljutomeru nekaj mesecev preživel sloviti režiser Fritz Lang, še preden si je ustvaril kariero v Nemčiji in Hollywoodu. Ljutomer–Berlin–Hollywood se imenuje najnovejša biografija v stripu Fritza Langa, ki jo podpisuje Zoran Smiljanić.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Bi morala Katoliška cerkev ukiniti celibat duhovnikov, da bi ohranila enotnost in si zagotovila svetlo prihodnost? Sodeč po vatikanskih statistikah kar 80 odstotkov tistih, ki zapustijo duhovniški stan, to stori, da bi se lahko poročili in imeli otroke. Ustvarjalci dokumentarne serije v dveh delih so se v nekaterih evropskih, afriških in severnoameriških državah pogovarjali s številnimi duhovniki, teologi in škofi, ki so izrazili strah pred vse večjim razkolom znotraj Katoliške cerkve, pa tudi željo, da bi Vatikan celibat naposled vendarle odpravil. CELIBACY OF PRIESTS / Francija / 2022 / Režija: Remi Benichou, Eric Colomer

Poletje vabi h gibanju, a kako se varno rekreirati ob visokih temperaturah in kako uživati v gibanju, kadar je mrzlo? Odgovore iščemo s prim. mag. Matjažem Turelom, specialistom interne medicine in pulmologije, ki spremlja športnike na številnih mednarodnih tekmovanjih, ter z Mirom Kregarjem, pionirjem triatlona v Sloveniji.

Zgodovinska drama in biografija. Firence, 1350. Pesnika in pisatelja Giovannija Boccaccia firenški mestni svet deset let po Dantejevi smrti zadolži, da odnese deset zlatih goldinarjev Beatrice, Dantejevi hčerki, ki kot nuna živi v ravenskem samostanu. Firenški bogatini namenjajo denar Beatrice kot odškodnino za njenega očeta, ki so ga bili izgnali iz Firenc. Film je zgodba o Danteju, velikem italijanskem renesančnem umetniku, vendar pripovedovana po spominih njegovega sodobnika Boccaccia. V retrospektivi spremljamo najzanimivejše dogodke iz Dantejevega mladostnega in tudi kasnejšega življenja … DANTE / ITALIJA / 2022 Režija: Pupi Avati / Scenarij: Pupi Avati po zapisih Giovannija Boccaccia / Igrajo: Alessandro Sperduti, Carlotta Gamba, Ludovica Pedetta, Milena Vukotić, Sergio Castellitto, Alessandro Haber, Enrico Lo Verso, Enrico Beruschi …

Poletni večer je oddaja, v kateri se prepletajo glasba, dobre zgodbe in poletna sproščenost. V oddaji, ki jo izmenično vodijo Bernarda Žarn, Špela Močnik Paradiž in Andrej Hofer, vas skozi vse poletje ob sobotah čaka prijetno druženje ob melodijah, spominih in sproščenem klepetu. Poseben čar vsake oddaje so trije glasbeni gostje, ki sprejmejo nenavaden izziv – vsak izmed njih zapoje po eno pesem drugih dveh. Ob dobri glasbi in svežih interpretacijah uspešnic ne manjka sproščenega pogovora z gosti o začetkih in pomembnih prelomnicah v njihovih karierah, glasbenih sodelovanjih, pa tudi zabavnih anekdot, ki jih se jih je z leti nabralo v življenjih glasbenikov.