Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Začnite teden z oddajo Dobro jutro! Po pregledu dnevnega tiska in aktualnega dogajanja vam še pred osmo svetujemo glede najrazličnejših tematik. V rubriki »Ali je res?« raziskujemo in iščemo odgovore na večne dileme, znani Slovenci pa vam ponudijo idejo za zajtrk. V rubriki Jutranji heroji spoznavamo posameznike, ki so s svojimi dejanji navdihnili skupnost in pokazali, kaj pomeni biti pravi junak vsakdanjega življenja. Ponedeljek je tudi v znamenju zdravstvenih minut in domače lekarne, v kateri predstavljamo naravne rešitve za vsakodnevne težave. Skok v nov teden bo lepši v družbi oddaje Dobro jutro!

Dokumentarni film Beograd – vinjete Slovencev predstavlja slovenske spomine v Beogradu. Tam smo Slovenci pustili viden pečat na različnih področjih, zlasti pa v kulturi in umetnosti, s čimer smo se trajno zapisali v zgodovino nekdanje skupne prestolnice. Med izstopajočimi spomeniki so cerkev sv. Antona Padovanskega arhitekta Jožeta Plečnika, kiparski opus Lojzeta Dolinarja, mozaik Sutjeska slikarja Marija Preglja v Palači Srbija in most na Adi arhitekta Petra Gabrijelčiča, režiser Bojan Stupica pa je utemeljil in ključno zaznamoval zgodovino Jugoslovanskega dramskega gledališča. O teh in še drugih zgodovinskih delih so spregovorili srbski strokovnjaki, ki predstavljajo drugačen pogled na delo Slovencev v Beogradu. V filmu so predstavljeni tudi beograjsko Društvo Slovencev Sava in štirje Slovenci, ki v mestu danes živijo in ustvarjajo: nadškof Stanislav Hočevar, profesorica slovenščine Maja Đukanović, fotografinja Irena Herak in filmska maskerka Tina Šubic Dodočić. Scenarist filma je Andrej Doblehar, režiser Boštjan Vrhovec.

Ni države kot je Islandija. Kaj države. To je drug planet. Na svetu boste težko našli deželo, kjer zmrzuje na površju, a vre pod nogami. Kjer je narava groba in divja, a hkrati tako spokojna in lepa, ko jo ujameš v sliko. Mojca Mavec nas bo popeljala predvsem med prebivalce, ki že stoletja kljubujejo divji naravi. So mar tudi zato Islandci bili prvi v Evropi, ki so spet uradno psrejeli staroverstvo: Spoznali bomo, kaj so jedli Vikingi, kako starodaven jezik je islandščina in iskali odgovor na vprašanje, zakaj ima dežela s tako nizko stopnjo kriminala, toliko odličnih piscev kriminalnih zgodb.

V prvi polovici tokratnega magazina se bomo ozrli nazaj na preteklo leto in s pomočjo arhivskih posnetkov obudili najpomembnejše dogodke v krogu Slovencev na Madžarskem. Zajeli bomo področja politike, gospodarstva in prosvete, posvetili pa se bomo tudi kulturnemu in društvenemu življenju. V nadaljevanju oddaje vas vabimo na slovenski Generalni konzulat v Monoštru, kjer so pred dobrim mesecem priredili sprejem ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Povabilu generalne konzulke Dubravke Šekoranja sta se takrat odzvala tudi člana slovenske vlade Aleksander Jevšek in Vinko Logaj. Slavnostni govornik je bil minister za vzgojo in izobraževanje, ki je izpostavil pomen porabskega narodnostnega šolstva. Za konec smo vam pripravili še eno namišljeno potovanje v preteklost. V porabskih Števanovcih je do spremembe političnega sistema deloval pionirski tabor, v katerem je razposajena poletja preživelo več kot tisoč otrok iz ožje in širše okolice. V naši oddaji svoje spomine obujajo nekdanji pedagogi, lahko pa spoznate tudi izkušnje nekaterih letujočih cicibanov in pionirjev.

Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si

V prvi oddaji v letu 2025 se posvečamo priljubljeni, evolucijsko mladi družini rastlin. Kaktusovke z več kot 2 tisoč vrstami lahko dandanes vzgajamo tudi v dnevnih sobah, medtem ko je prvi kaktus v Evropo priplul s Krištofom Kolumbom. V njegovih časih so se z njimi lahko bahali le premožni ljudje. Najdražjega v zgodovini ima doma tudi Jure Slatner, pedagog in član več kot 50 let starega Društva prijateljev kaktusov Slovenije. Pokazal nam bo, kako jih cepi. Lučka Lipnik iz Paviljona kaktej iz Rogaške Slatine bo kaktuse oprašila, Zvone Rovšek iz Litije bo posadil njihova semena. Ljubiteljski zbiratelj, Mariborčan Janez Pahor pa bo presadil nekaj primerkov, ki so prerasli lonček in izčrpali substrat.

Videotrak je video-glasbeni časovni pas urbanega slovenskega 'mainstreama', ki sega od popa in rocka, rapa, r'n'b-ja ter elektronike in vse tja do metala in alternative.

Pustolovec Ben Fogle v tej tridelni dokumentarni seriji obišče Slab City, skupnost umetnikov in brezdomcev, ki živi po povsem svojih pravilih, tri zapuščene škotske otoke, na katerih so bile živahne skupnosti še v 20. stoletju, in karibski otok Monserat, ki so ga med letoma 1995 in 1997 ognjeniški izbruhi tako opustošili, da so morali prebivalci velik del otoka za stalno zapustiti. 2. del: Škotska Ben Fogle obišče tri od otokov na skrajnem severu Škotske, ki so v 20. stoletju izgubili prebivalce. Zakaj so se ti odločili za tako dokončen korak in kaj je na teh otokih zdaj? Kako ohraniti njihovo kulturno dediščino? Nekateri so v zasebni lasti. Ideja o lastnem otoku se zdi romantična, vendar je taka lastnina lahko tudi veliko breme. Najodročnejši in najteže dostopen otok, St. Kilda, sameva že od leta 1930. Spada v Unescovo naravno in kulturno dediščino. BEN FOGLE'S LOST WORLDS / Velika Britanija / 2022 / Režija: Sam Lang

V Indiji že tisočletja vztraja sramotna kastna družbena ureditev, po kateri se ljudje delijo na štiri stanove oziroma kaste. Daliti pa veljajo za tako »nečiste«, da se mednje sploh ne uvrščajo, so t. i. nedotakljivi. Podvrženi so nenehni diskriminaciji in pogosto tudi nezaslišanemu nasilju. Še posebej težko je dalitskim ženskam. Dokumentarna oddaja prinaša zgodbo o edinem časopisu v Indiji, ki ga ustvarjajo prav one – oborožene s pametnimi telefoni, opozarjajo na najbolj pereča vprašanja, ki razžirajo Indijo, in rahljajo globoko ukoreninjene družbene vzorce. WRITING WITH FIRE / Indija / 2021 / Režija: Rintu Thomas, Sushmit Ghosh

V televizijski studijski upodobitvi glasbene suite Živalski karneval francoskega skladatelja Camillea Saint-Säensa se je pod taktirko Davorina Morija predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija. V štirinajstih hudomušnih, barvitih in melodično spevnih stavkih je Camille Saint-Säens z glasbo ponazoril mnogotere živalske karakteristike. V solističnih vlogah so nastopili flavtistka Irena Kavčič, kontrabasist Janez Avšič, violončelistka Maruša Turjak Bogataj ter dva mlada, nadarjena pianista Lana Oprešnik in Nejc Kamplet. Režiser Aljaž Bastič.

Senzibilno in z veliko estetike želimo soočiti različne plesne umetnosti s televizijskim jezikom. Pričenjamo z baletom in z vrhunskima baletnima plesalcema Ano Klašnja in Petrom Dorčevskim. Ob kultiviranem, baletnem gibu telesa, razkritem do potankosti, razmišljata o večnih vprašanjih: »Kaj je zame balet – danes? Kdo sem jaz?« … Urednica Danica Dolinar, avtor izvirne glasbe Slavko Avsenik ml., režiser Aleš Verbič.

Spremljate komorni glasbeni recital, ki so ga predstavili člani Simfoničnega orkestra Radiotelevizije Španija. V kripti katedrale Santo Domingo de la Calzada se predstavi godalni trio, ki ga sestavljajo violinistka Marta Hernando, violinist Carlos Serna in violončelist Javier Albarés z delom italijanskega klasicističnega skladatelja Luigija Boccherinija. Sledi solistična točka, v kateri nastopa violončelist Guillermo Pastrana z izvedbo skladbe španskega renesančnega skladatelja in muzikologa Diega Ortiza.

V oddaljenem samostanu, kjer živijo nune, se odločijo uvesti širokopasovni internet. Režija: Slobodan Maksimović

Kratki film Sto psov je zasnovan kot opazovanje odnosa med Moškim in Žensko. Odnos lahko vidimo kot realen in torej rahlo ekstravaganten, lahko pa ga, če seveda želimo, dojemamo tudi na simbolni ravni. Poanta filma je, da skozi navidez nerealne situacije, ki se odvijajo med dvema protagonistoma, pridemo do srži, ki ju veže skupaj. To pa je: Moški mora od Ženske dobiti občutek, da je še vedno moški. In ker je Ženska pametna, mu bo ta občutek dala, ker ve, da bo le tako lahko dobila nazaj nekaj, kar je podobno ljubezni. Tako bo lahko v miru pazila, da se njenemu moškemu in hkrati nadomestnemu otroku, ne zgodi kaj preveč hudega. Režija: Jan Cvitkovič