Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Sredina jutra se pričnejo s pregledom dnevnega tiska in aktualne teme, ki jo postavljamo V središče. V pravnih nasvetih gostimo odvetnike in odvetnice, ki odgovarjajo tudi na vaša vprašanja, za vse udeležence v prometu pa svetujemo v prometnih minutah. Pogledamo tudi, kaj je novega v svetu filma in zabave ter vam podamo predloge za dobre knjige in zanimive vsebine, ki se predvajajo na TV Slovenija. S strokovnjaki razrešujemo vsakdanje življenjske dileme, terenska ekipa pa deli vrtne nasvete. Sreda je tudi športno obarvana, v rubriki »Š kot šport« spoznavamo nenavadne športe, gostimo športne junake in komentiramo ter napovedujemo pomembne športne dogodke. Vaša sredina družba sta Špela Močnik in David Urankar, jutro z nami je dobro jutro!

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali. Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

Gostji oddaje sta sestri in glasbenici Eva Hren in Rebeka Hren Dragolič. O njunih koreninah, glasbi in o odkrivanju sveta se bo z njima pogovarjala gostiteljica Bernarda Žarn.

V jeseni življenja gozdar Anton Prelesnik potuje po jesenskem gozdu, v katerem je preživel glavnino svojih let. Kočevski gozd je njegov dom. V njem je osmislil burno in težko življenje, ki zagrinja prenekatero usodo ljudi: delavce na nekoč znameniti roški žagi, kočevske Nemce, oskrbljene ranjence v partizanskih bolnišnicah, pomorjene v zunajsodnih pobojih … Film je poklon junaku, ki gozd spoštuje, skrbi zanj in diha z njim že od otroških let. režiserka: mag. Alma Lapajne scenaristka: Mojca Perat direktor fotografije: Robert Doplihar montažer: Zvone Judež

Slovenija je matična država Krasa in krasoslovnega klasičnega krasa. Skoraj polovica Slovenije je kraške, zato ni presenetljivo, da je Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU eno od vodilnih mednarodnih raziskovalnih in študijskih krasoslovnih središč. Slovenski krasoslovci celostno razvijajo krasoslovje in povezujejo njegova najpomembnejša področja, kar je temelj za dobro poznavanje in razumevanje kraške dediščine. Pod okriljem Univerze v Novi Gorici izvajajo doktorski študij krasoslovja, ki je edini tovrstni na svetu in obenem tudi Krasoslovno študijsko središče Unesca. S svojim strokovnim znanjem že desetletja pomagajo razvijati krasoslovje v številnih državah po svetu, na pobudo Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata tudi v avtonomni republiki Ruske federacije, Republiki Altaj. Ekipa Izobraževalnega programa TV Slovenija je posnela odpravo in raziskovanje štirih slovenskih krasoslovcev v Altaju v Sibiriji. Film prikazuje raziskovanje kraških škrapelj, ki razkrivajo svojevrstno in prvič opisano oblikovanje kraškega površja, značilnega za podnebne razmere v Altaju, natančno proučevanje marmorizirane kamnine in oblik na njej, proučevanje podzemeljske favne in ekoloških značilnosti krasa. Posebno pozornost pa so posvetili tudi vodam, ki oblikujejo kras. Poleg raziskovanja že znanih predelov Altajskega krasa so se odpravili tudi na lov za odkrivanjem novih lokacij. Altaj je mistična dežela s čudovito naravo in redkimi živalskimi vrstami. Nastal je po trku Azijske in Indijske tektonske plošče, ki je povzročil lomljenje in gnetenje tektonskih plošč. Več tisoč barov visok tlak in ekstremno visoke temperature, tudi do 800 stopinj Celzija, so potopljene apnence preoblikovali v novo metamorfno kamnino, marmor. Čeprav se je zakrasevanje v južni Sibiriji začelo mnogo prej kot v Sloveniji, od koder izvira poimenovanje za tako oblikovano kamnito pokrajino, so ga do zdaj le delno opisali. Vrzel v poznavanju altajske geološke zgodovine ozemlja zdaj zapolnjujejo slovenski krasoslovci. Vodstvo univerze v Altaju in Altajskega državnega naravnega biosfernega rezervata je namreč podpisalo sporazum o trajnem in tesnem sodelovanju z raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Tako je njihovo sodelovanje v zadnjih petih letih preraslo v pravo raziskovanje krasa v Republiki Altaj.

Koliko imamo letos za zapraviti in zakaj bomo obdavčili le drugo in vsa nadaljnja stanovanja, ne pa vseh nepremičnin, zlatih palic in bogastva, bo pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Zakaj se ozračje nad Slovenijo tako segreva, da se nam bodo slej ko prej neizbežno zgodile takšne poplave kot Španiji, bosta pojasnila meteorolog dr. Žiga Zaplotnik, vodja Podnebnega sveta, in dr. Žiga Malek, okoljski znanstvenik z Biotehniške fakultete. Ali sta Tina Gaber in Zala Klopčič medij, pa bosta v luči novega medijskega zakona pojasnila pravnica Jasna Zakonjšek in dr. Marko Milosavljević s FDV-ja.

Litij, ključna kovina v baterijah pametnih telefonov in električnih vozil. Vsako leto bomo litija potrebovali samo še več in več. Kje so nahajališča litija in kdo z njim kuje največje dobičke? In kakšne so posledice pridobivanja litija? V Srbiji protestniki opozarjajo na škodljive posledice, ki bi jih načrtovani rudnik pustil na okolju. Leto 2025 bo tudi leto tekme za litij. V prvem Globusu leta.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.

Digitalna pomočnika, na primer Siri pri Applu in Alexa pri Amazonu, aplikacije za navigacijo, ki izračunajo, koliko časa bomo vozili denimo od Ljubljane do Maribora, pa takšne, ki ustvarjajo besedila, fotografije, celo glasbo. Umetna inteligenca se je močno zasidrala že na vseh področjih življenja. Z njo si pomagamo vsi, tudi oglaševalci. Lani je naše oglaševalsko razsodišče celo prvič razsojalo o primernosti oglasa, ustvarjenega z uporabo umetne inteligence. Kako je presodilo in kakšne izzive prinaša hitri razvoj te tehnologije?

Nadaljevanka je posneta po resničnih dogodkih in prikaže največjo sodno zmoto v britanski pravni zgodovini, v katero so bili po krivici vpleteni številni najemniki poštnih poslovalnic. Med letoma 1999 in 2015 je Pošta okrivila 3500 najemnikov, 700 jih je bilo spoznanih za krive, 236 jih je moralo v zapor, 4 so naredili samomor. Številnim najemnikom poštnih poslovalnic je dnevni obračun prometa, ki so ga naredili s pomočjo Fujitsovega računalniškega sistema Horizon, prikazal manko. V resnici je bila težava prav v računalniškem sistemu, za kar so odgovorni vedeli, a so to skušali prikriti. Alan Bates je moral svojo poslovalnico zapreti, vendar se je odločil, da bo zadevo raziskal. Bil je pobudnik in vodja kampanje, ki je povezala ljudi z enako usodo. Ti so se za svojo pravico borili tudi na sodišču. Sodba je bila izrečena šele aprila 2021. Za Alana Batesa boj s tem ni bil končan, saj se je še naprej zavzemal za primerno izplačilo odškodnin. ep. 1 Alan Bates je najemnik poštne poslovalnice, ki ima težave z novim računalniškim sistemom, ki ves čas prikazuje poslovno izgubo. Ker Alan ne prizna napake in krivi novi sistem Horizon, ostane brez službe in z ženo se preselita na deželo. Toda Alan je odločen, da se bo boril in dokazal, da je nedolžen. MR. BATES vs THE POST OFFICE / 2023 / Velika Britanija Scenarij: Gwyneth Hughes Režija: James Strong V glavnih vlogah: Toby Jones, Alex Jennings, Lia Williams, Monica Dolan, Julie Hesmondhalgh, Will Mellor, Amy Nuttall, Susan Brown, Ifan Huw Dafydd, Conor Mullen, Shaun Dooley, Ian Hart, Katherine Kelly, Alex Jennings, Krupa Pattani, Amit Shah, Lesley Nicol

Az adás tartalma: - a ljubljanai Csodák Palotája mozgó csapata a Dobronaki KÁI-ban; - nyílt nap a Lendvai Kétnyelvű Középiskolában; - a Lendvai Nyugdíjasok Egyesülete múlt évi tevékenysége; - Ragyogj! – történelmi ékszerkiállítás Budapesten; - Iskolapad: Pribránszki Marianna viselkedéspedagógussal a gyermeknevelésről. Vsebina oddaje: - potujoča ekipa Hiše eksperimentov v DOŠ Dobrovnik; - Dan odprtih vrat v Dvojezični srednji šoli Lendava; - dejavnosti Društva upokojencev Lendava v lanskem letu; - zgodovinska razstava nakita v Budimpešti; - Šolska klop: pogovor s svetovalko za vzgojo Marianno Pribránszki o vzgoji otrok.

Tokratno oddajo Prisluhnimo tišini smo posvetili prav posebnim ljubljenčkom: to so gluhi in naglušni psi in mačke. Strokovnjaki nam bodo pojasnili, kakšne okvare sluha imajo te živali in katere pasme so najbolj nagnjene h gluhoti. Lastnik gluhe psičke pa nam bo predstavil, kako njena gluhota vpliva na življenje družine. Več o gluhih in naglušnih živalih boste izvedeli v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.

V letu, ki je za nami, smo za vas pripravili kar 22 oddaj. Z njimi smo v vaše domove prinesli različne zgodbe iz sveta Romov in vam predstavili številne ambiciozne posameznike, ki so zgled skupnosti. Romske organizacije so znova poskrbele za vrsto kulturnih dogodkov. V preteklem letu prav tako ni manjkalo različnih obveščevalnih akcij in iniciativ. Večino leta pa smo tudi mi spremljali razmere na jugovzhodu države. Tam je prišlo do incidentov, ob katerih so se v javnosti sprožile številne razprave o položaju in izzivih romske skupnosti.

Hrabri zajčki se že vse jutro vozijo po savani. Ko se ustavijo, se ati odloči, da bo skuhal velik lonec korenčkove juhe. Mami gre nabirat zelišča, Bob in Bu pa spoznata žirafo Žareta in se igrata z njim.

Mama Tjašino novo igračo, zmajevko Suzano, zaklene v avto. Ker ne gre drugače, Tjaša in Maša načrtujeta pobeg iz zapora. S pomočjo Tjašinih igrač prideta do Suzanine celice, vendar je ta zaklenjena in sproži se alarm. Mama igračo končno le izpusti na prostost.

Jaka Car in dr. Boštjan uživata na jadrnici. Ani se ne ljubi delati, zato raje klepeta z Niko. Ta ji pove, da ima uspešnega starejšega brata. Gaber se izven pisarne sreča s podkupljivim uradnikom. Penzla obišče Piksi, ki jo je tja napotil njun skupni znanec. Ana pride zvečer domov in zaloti v stanovanju vsiljivca.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.

Na obmejnem območju Zelenega krasa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin. V ostrem in nepredvidljivem svetu so voda, kamen in gozd ustvarili edinstveno pokrajino, ki je nič moč najti nikjer drugje v svetu. V družbi strokovnjakov smo raziskovali naravne fenomene krasa, osupljive podzemne katedrale ter hodili po migracijskih poteh treh velikih zveri medveda, volka in risa.

V Mariboru direktorica inštituta prireja kongres, na katerem sodelujejo tudi ugledni slovenski znanstveniki, ki so uspeli v tujini. Že prvi dan pa Drava naplavi truplo glavne zvezde kongresa. V Mariboru potekajo zadnje priprave na kongres na temo ekologije, ki ga organizira ambiciozna direktorica inštituta Ema Žnidaršič. Poseben gost je mednarodno uveljavljeni strokovnjak, ki že leta predava v ZDA, Peter Divjak. Čeprav je bil začetek druženja kongresnikov idiličen - pod vodstvom Emine sodelavke Marte Jenko so odšli na izlet na Pohorje - pa na jutro velikega dogodka Drava naplavi truplo glavne zvezde kongresa, profesorja Divjaka. Znaki kažejo, da je Divjak umrl nasilne smrti, zato se inšpektor Martin Vrenko z novim sodelavcem Tadejem Krajncem poda v iskanje storilca.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Zgodovinska biografska drama in romanca, delno posneta po resničnih dogodkih. Francoska vlada je Gustava Eiffla, spoštovanega inženirja in graditelja jeklenih mostov, prosila, da bi si zamislil kakšno skulpturo ali spomenik, skratka kaj spektakularnega za svetovno razstavo v Parizu leta 1889. Eiffel je imel v mislih samo pariški metro, dokler mu ni življenjske poti prekrižala skrivnostna ženska Adrienne, ki je razburkala njegova čustva prav med snovanjem pariškega stolpa. Tudi ona bi bila lahko razlog za to, da ima Eifflov stolp obliko črke A. Med gradnjo so se gradbeniki in inženirji srečevali z različnimi tehničnimi zapleti, ki jih film lepo povzame in doda k verodostojnemu prikazu Pariza v času »fin de siècla«. EIFFEL/FRANCIJA, BELGIJA, NEMČIJA/2021 Režija: Martin Bourboulon/Scenarij: Caroline Bongrand, Thomas Bidegain, Natalie Carter/Igrajo: Emma Mackey, Romain Duris, Pierre Deladonchamps, Armande Boulanger, Alexandre Steiger, Andranic Manet, Jérémy Lopez, Stéphane Boucher …

Jazbec obleži na lokalni cesti v gozdu. V mraku se mu približa policijska patrulja. Policisti med postopkom ugotovijo, da žival ni mrtva, kakor so bili obveščeni, temveč najedena prezrelih hrušk. Ko hočejo policisti obnemogleža spraviti na rob ceste, se ta prebudi in dogajanje popelje v nenavadno smer … Režija: Špela Čadež

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V Slovenski Kinoteki so se drevi začeli Dnevi poljskega filma. V Bežigrajski galeriji 2 so sinoči odprli Festival narave. V galeriji Ravne je na ogled razstava Vida Brezočnika Anatomija zapuščene hiše. Na spored Kinodvora je prišel dansko-švedski psihološki triler Paznica.

Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.

Klasični kitarist Mak Grgić je študiral na Dunaju in v ZDA. V ZDA živi že več kot desetletje in poučuje na univerzi v Južni Karolini. Največ pozornosti vzbujajo nominacije njegovih interpretacij za prestižno ameriško nagrado grammy, ki jo že več kot šest desetletij podeljuje Ameriška diskografska akademija. Prvo nominacijo za najboljši klasični instrumentalni solo je prejel leta 2021 za album z deli J. S. Bacha, leto pozneje je sledila nominacija za skladbo Noč na Gornjem gradu skladatelja Zorana Krajačića, zadnja pa je nominacija za album Entourer s skladbama Nine Šenk in Leona Firšta. Pri albumu je sodeloval tudi godalni kvartet Dissonance. Mak Grgić, ki izvaja različne glasbene zvrsti – od etna do sodobne glasbe, med drugim v svojem zagonskem podjetju v Los Angelesu razvija mobilno igro za učenje glasbe. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.